Padec ocene in države

Slovenija se približuje dnu krize in padec bo lahko zelo boleč.

Objavljeno
13. februar 2013 20.47
Miha Jenko, gospodarstvo
Miha Jenko, gospodarstvo
Odločitev največje svetovne bonitetne hiše Standard & Poor's (S & P), da zniža oceno Slovenije, ni presenečenje. S & P, ki je nedolgo tega zaslovela s tem, da si je kot prva upala znižati oceno ZDA – posledično je »odletel« njen vrhovni šef –, je pač že pred tremi meseci opozorila, da je poslabšanje slovenske ocene verjetno le vprašanje časa.

Analitiki so najprej napovedali, da bodo našo oceno revidirali do konca januarja, očitno pa so si nato vzeli še dodatnih dobrih deset dni za analizo posledic razburkanih političnih razmer. V času, ko naša vlada razpada, je bančna luknja čedalje večja, z vsaj sedmimi milijardami evrov slabih terjatev. Projekt sanacije bank, ki se loteva najakutnejšega problema slovenske ekonomije, je zaradi več vzrokov negotov. Pred kratkim ga je že zelo kritično ocenila zloglasna trojica (ECB, IMF, evropska komisija). Z razpadom koalicije, vse večjo politično negotovostjo in odhodom Šušteršičeve ekipe z ministrstva za finance pa je konceptualna, kadrovska, organizacijska in finančna agonija slabe banke in nasploh sanacije bank še toliko večja.

Slovenija bo zaradi poslabšane bonitetne ocene gotovo težje pridobila tri do štiri milijarde evrov, kolikor bi jih po mnenju S & P letos potrebovali za državno pomoč bankam, poleg tega junija v plačilo zapade za približno 1,6 milijarde evrov preteklih obveznosti, hkrati pa se mora proračun še zadolževati za pokritje tekočega primanjkljaja. Likvidnost proračuna je zdaj morda zadovoljiva, čez dva meseca pa bo zelo verjetno spet na hudi preizkušnji in znova lahko pričakujemo razprave o bankrotu in prihodu zloglasne trojice. Še posebno ker bodo potezi S & P zelo verjetno kmalu sledile še druge bonitetne hiše. S & P na srečo sicer ne ocenjuje tudi bank, temveč to intenzivno počneta agenciji Moody's in Fitch, ki sta ocene slovenske države in bank že precej znižali avgusta lani.

O standardih in kakovosti ocen bonitetnih hiš si sicer lahko mislimo, kar hočemo, a so pač realnost, ki se ji moramo prilagajati. Slovenija žal postaja druga najbolj problematična država evroskupine – ne sicer po sami bonitetni oceni, ampak po negativnih trendih v ekonomiji in politiki. Položaj se v državah evrske periferije, razen v Grčiji, počasi stabilizira, pri nas pa zdaj pospešeno padamo. Vrtimo se v začaranem krogu nerešenih slabih posojil in gospodarskega krčenja, katerega posledica so nižje ocene, dražji denar in še večje zadolževanje, tega pa je čedalje težje financirati.

Slovenija se zaradi nesposobnosti svoje politične elite – zdajšnje in prejšnjih –, da doseže najboljši politični konsenz o načinu vodenja države in gospodarstva, približuje dnu krize in padec bo lahko zelo boleč. Janez Janša, Gregor Virant, Alenka Bratušek, Igor Lukšič, Radovan Žerjav, Karl Erjavec, Ljudmila Novak naj zdaj prevzamejo odgovornost za državo ali pa odidejo. Gospodarstveniki v včerajšnjem klicu na pomoč sicer pravijo, da je najprimernejša rešitev projektna vlada, ki bi karseda hitro sanirala banke, izboljšala gospodarsko okolje in s svojim ravnanjem prepričala notranjo in zunanjo javnost. Jih bo kdo poslušal?