Pakt brez zob

Naloge so odrejene s konkretnimi roki. Pridih trojke.

Objavljeno
30. maj 2013 22.55
reu NOBEL-PEACE/
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj
Francoski predsednik François Hollande se je odločno postavil po robu evropski komisiji, češ, Bruselj nam ne more narekovati ničesar. V Elizejski palači mu sicer priznavajo pravico, da lahko zahteva uravnoteženi proračun, a, denimo, pokojnine so – francoska stvar. Za državo, ki je v zgodovini evropskega povezovanja nenaklonjena prenašanju suverenosti na EU, je takšna drža razumljiva. Kljub temu okostenele strukture na vseh ravneh, ki Francijo delajo nekonkurenčno, zadevajo stabilnost celotnega območja evra.

Za manjše države so zahteve Bruslja skoraj kot božje zapovedi. Slovenija – drugače kot Francija, ki še uživa zaupanje finančnih trgov – se lahko zadolžuje le še ob plačevanju skoraj nevzdržno visokih obresti. Ker bo pred prihodnjo pomladjo spet na vrsti velik val zadolževanja, mora še posebno paziti. Razmere v državnih bankah, ki vsak delovni dan ustvarijo dva milijona evrov izgube, še otežujejo položaj gospodarstva. »Manevrskega prostora ni,« je sporočilo Sloveniji iz bruseljske centrale. Naloge so odrejene s konkretnimi roki. Pridih trojke.

Tako je ključno sporočilo Bruslja, mehčanje doslej nedotakljive politike zategovanja pasu s podaljševanjem rokov za zmanjšanje primanjkljajev še pol ducata državam, v slovenskem primeru drugotnega pomena. Druge članice, ki imajo težave z deficitom v času recesije, so odpustek lahko razumele kot olajšanje. Navsezadnje, iz Bruslja so v zadnjih tednih prihajala znamenja o spremembi težišča v politiki do kriznih držav pa o socialnih in političnih mejah varčevanja.

V treh letih bitke s krizo Unija že tako ni bila uspešna. Dolžniško breme se je med recesijo še povečevalo, celoten jug območja evra se spopada z orjaško brezposelnostjo mladih. Razkritje, da so izračuni strokovnjakov, ki jih je komisija uporabljala za utemeljevanje politike zategovanje pasu, temeljili na napačnih številkah, jim je odvzelo še strokovno legitimnost. V predvolilni Nemčiji, ki je po širni Evropi obravnavana kot varčevalni bič, jugu ponujajo korenček – ugodna dvostranska posojila za pomoč podjetjem.

Po drugi strani bo popuščanje pri doseganju proračunskih ciljev še bolj načelo verodostojnost pakta stabilnosti, ki je z lansko reformo, kot odgovor na dolžniško krizo, predvidel lažjo vpeljavo sankcij za javnofinančno malopridne države. Prvo različico pakta, ki naj bi zagotavljal trajno stabilnost območja evra, pa sta pred desetletjem spodkopali Nemčija in Francija. To je bil čas, ko je Berlin zatrjeval, da se v času, ko izvaja velike reforme, ne more osredotočiti na varčevanje in zmanjševanje primanjkljaja.

Denarni komisar Olli Rehn raje kot o preobratu v strategiji govori o novem ravnotežju. Več politične energije bo usmerjene v bitko z brezposelnostjo, več pritiska bo za izvajanje strukturnih reform za rast. To je zahteven proces, ki se mu vlade rade upirajo, ker odvrača volivce. In njegov učinek je opazen šele čez leta. Vendar brez njih stara celina, zaznamovana s kaotičnim vodenjem, ne bo kos izzivom hitro spreminjajočega se sveta 21. stoletja. Recesija, ki traja že poldrugo leto, je zlovešče znamenje.