Če neuradne informacije držijo in je sodba Igorju Bavčarju, nekdanjemu prvemu možu koprskega Istrabenza, dejansko potrjena, se torej eden od glavnih akterjev naše novejše zgodovine, kljub vrsti različnih mahinacij z zavlačevanjem, le ne bo izognil zaporu.
Sodba o sporni preprodaji deleža Istrabenza iz leta 2007 je manj kot mesec dni pred dokončnim zastaranjem primera napisana in odposlana. Zadeva je skozi leta dvignila veliko prahu, dvomov o pravni državi in tudi dvomov o zdravniškem opravičilu; dvignila pa je tudi pritisk pravosodnemu ministru Goranu Klemenčiču, ki se je javno pridušal, da »bodo letele glave«, če primer zastara.
A Bavčarjeve koprske zgodbe s tem še ni konec. Tožilstvo se namreč ukvarja s še enim sumom kaznivega dejanja, ki je na plan priplaval s pomočjo davčne uprave. Ta je že pred časom ugotovila nepravilnosti pri poslih z delnicami Intereurope, zaradi katerih je moral Istrabenz plačati dober milijon dodatnega davka.
Dvainšestdesetletni Igor Bavčar je človek z medvedjo karizmo in oseba, ki je nedvomno močno zaznamovala pomladna osemdeseta leta, obdobje nastajanja demokratične in samostojne države ter tudi obdobje tranzicije. A zdaj ko spremljamo Istrabenzovo sesedanje samo vase, se je mogoče strinjati s tistimi, ki menijo, da bi bilo bolje, če bi ostal v politiki, iz katere ga je odnesel spopad za nasledstvo Janeza Drnovška.
Vprašanje je, ali bi tako preprečil razkroj LDS. Precej verjetno pa se zdi, da bi jo brez njegovega skoka v gospodarstvo bolje odnesel Istrabenz. Holding ugaša, s ponedeljkovo skupščino podjetje po 69 letih zapušča Koper. Komentarji, ki so pospremili neuradno novico o potrditvi sodbe, so bili do očeta ene največjih tajkunskih zgodb pri nas neusmiljeni: upanje v pravno državo se vrača.