Tiskane izdaje
Če neuradne informacije držijo in je sodba Igorju Bavčarju, nekdanjemu prvemu možu koprskega Istrabenza, dejansko potrjena, se torej eden od glavnih akterjev naše novejše zgodovine, kljub vrsti različnih mahinacij z zavlačevanjem, le ne bo izognil zaporu.
Sodba o sporni preprodaji deleža Istrabenza iz leta 2007 je manj kot mesec dni pred dokončnim zastaranjem primera napisana in odposlana. Zadeva je skozi leta dvignila veliko prahu, dvomov o pravni državi in tudi dvomov o zdravniškem opravičilu; dvignila pa je tudi pritisk pravosodnemu ministru Goranu Klemenčiču, ki se je javno pridušal, da »bodo letele glave«, če primer zastara.
A Bavčarjeve koprske zgodbe s tem še ni konec. Tožilstvo se namreč ukvarja s še enim sumom kaznivega dejanja, ki je na plan priplaval s pomočjo davčne uprave. Ta je že pred časom ugotovila nepravilnosti pri poslih z delnicami Intereurope, zaradi katerih je moral Istrabenz plačati dober milijon dodatnega davka.
Dvainšestdesetletni Igor Bavčar je človek z medvedjo karizmo in oseba, ki je nedvomno močno zaznamovala pomladna osemdeseta leta, obdobje nastajanja demokratične in samostojne države ter tudi obdobje tranzicije. A zdaj ko spremljamo Istrabenzovo sesedanje samo vase, se je mogoče strinjati s tistimi, ki menijo, da bi bilo bolje, če bi ostal v politiki, iz katere ga je odnesel spopad za nasledstvo Janeza Drnovška.
Vprašanje je, ali bi tako preprečil razkroj LDS. Precej verjetno pa se zdi, da bi jo brez njegovega skoka v gospodarstvo bolje odnesel Istrabenz. Holding ugaša, s ponedeljkovo skupščino podjetje po 69 letih zapušča Koper. Komentarji, ki so pospremili neuradno novico o potrditvi sodbe, so bili do očeta ene največjih tajkunskih zgodb pri nas neusmiljeni: upanje v pravno državo se vrača.
