Po Vučiću Vučić

Kaj se lahko iz nedeljskega triumfa srbskega premiera na predsedniških volitvah nauči zahodna demokracija? Da je pet let dovolj za popoln prevzem oblasti. Aleksandar Vučić se je po padcu Slobodana Miloševića, v času katerega je bil propagandni minister, in dvanajstih letih opozicije uspešno prebarval v proevropskega politika s posluhom za mater Rusijo. Zato si njegovih »voždovskih« ambicij nihče z zahoda ne upa obsoditi.

Kaj se lahko iz nedeljske predstave za javnost, po tem, ko Vučić ni do konca končal niti enega vladnega mandata, ampak je stalno hlepel po novih začetkih, nauči Evropska unija, ki ji Srbija »po naravi pripada«? Ničesar. Ker je niti doma ni še nič izučilo.

Kaj se lahko naučijo ZDA? Da verjetno iz države ni bilo pametno umakniti velike večine programov za razvoj demokratične družbe. Ker so svoje programe in metode demokratizacije takoj ponudili Rusi.

Kaj se lahko iz ustoličenja novega srbskega vodje nauči mlada podalpska demokracija? Da so prebarvani demokrati nevarni. Ker lahko v petih letih za dosego svojih ciljev sesujejo ali pa si »le« popolnoma podredijo vse, v mladih demokracijah tako in tako krhke, pomembne družbene podsisteme. Sploh zato, ker so jih – s podobnimi nameni – uspešno krhali tudi njihovi predhodniki.

Je pa Vučićeva zmaga tudi nov alarm, kaj se zgodi, če medije povsem prepustiš trgu in ti je za sodobno medijsko regulacijo figo mar. Dobiš nagnusna trobila ali, še huje, množične zlivalce gnojnice na vse, ki niso po godu tistemu, ki ima moč. Je kdo omenil resne, odgovorne, kakovostne »mainstreamovske« medije? Ni. Ker jih ni več.

In kaj se, ne nazadnje, lahko iz prvega skorajda plebiscitarnega zmagoslavja (Vučić je zbral 400.000 glasov več kot vsi drugi protikandidati skupaj) po Miloševiću nauči Srbija? Da je, če ti premier vsak dan prodaja zgodbice o gospodarskem napredku, od katerega imajo koristi samo njegovi »ortaki«, ti pa vsak mesec težje živiš, verjetno pametno iti do volišča. Če se ne celo aktivirati.

Je pa za zdaj spodbudno vsaj to, da se je drugouvrščeni na volitvah, nekdanji varuh človekovih pravic Saša Janković, odločil za popolno politično aktivacijo v duhu strpnosti in dialoga. Negotovo je, ali se bo tega tudi držal, glede na to, da je aktivno sodeloval v eni najbolj napadalnih kampanj doslej.

In kar je še bolj spodbudno – aktivacijo so napovedali tudi mladi protestniki iz gibanja Ne da(vi)mo Beograda. Prihodnje leto bodo občinske volitve v Beogradu. Če ga vladajoči naprednjaki in Vučićev zaupnik Siniša Mali izgubijo, je to lahko (novi) začetek konca. Tudi Milošević je najprej izgubil Beograd.