Počasi do reforme

V ne več tako kratki zgodovini slovenske parlamentarne demokracije, kjer smo zaradi daljnovidnosti ustavnih očetov, ki so izhajali iz predpostavke, da si Slovenci in Slovenke niso tako blizu z demokracijo, ampak prej s predmodernimi koncepti dojemanja politike podrejanja in zatiranja, če jim to dopustiš, so vzpostavili tak politični sistem, da sili politične stranke k sodelovanju v koalicijah. Ena takšnih koalicij je tudi aktualna, ki je po dveh polčasih koalicijskega vrha ugotovila, da jih dobro leto pred volitvami še vedno veže dovolj konkretnih ciljev, da se izplača vztrajati do konca.

Čeprav se na prvi pogled zdi, da se danes ni zgodilo nič pomembnega, je na podlagi odzivov mogoče sklepati, da so v koaliciji dosegli določeno stopnjo soglasja o izpeljavi zdravstvene reforme. Neznank je seveda še veliko, predvsem glede zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, bistvena novost pa so spremenjeni odnosi med ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc in nekdanjim ministrom za zdravje Tomažem Gantarjem, ki je pred leti obupal in opustil reforme. Odnosi na tej ravni se zdijo ključni za razumevanje procesa, ki se vleče že dobro leto, finale pa smo spremljali konec lanskega leta, ko je koalicija skoraj razpadla. In kaj se je zgodilo? Trmoglava ministrica za zdravje, ki je bila še pred nekaj meseci politično mrtva, je zdaj, ko se bliža finale, začela poslušati sogovornike na drugi strani mize. V kabinet je pripeljala tudi Dušana Kebra, nekdanjega zdravstvenega ministra, ki ima, tako kot Gantar, zdravstveni sistem v malem prstu.

Po današnjem koalicijskem vrhu se zdi, da se postopno vzpostavlja politična volja, da se po 25 letih nekaj končno spremeni na področju zdravstva. Kako velika bo ta sprememba, ali bo modernizacija ali zgolj osvežitev, bo kmalu jasno. Vsi gotovo ne bodo zadovoljni.