Tiskane izdaje
Vselej, ko kdo na Facebooku objavi seznam stvari, ki so potrebne za uspešnost v poslu, da bi ga navdušeni klikalci s polnim delovnim časom delili med svoje prijatelje, je med vrhnjimi tremi postavkami neizogibno samoiniciativnost. Zato naj mi Svet kapitala in Delo ne zamerita, če sem dobršno mero te kvintesenčne lastnosti poslovnežev posvojil tudi sam in si priskrbel pokrovitelja za svoje pisanje. Sponzorja tokratne kolumne sta računsko sodišče in Holding Slovenske elektrarne. Sledi njuno sporočilo za vse redne bralke in bralce XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX XXXXXXXXXXXXX in XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX XXXXXXXXXXXXX če pokličete XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX.
Seveda za resničen uspeh v poslu zgolj samoiniciativnost ni dovolj. Na globaliziranem trgu, ki ga omogoča spletna komunikacija, lahko dobiš vse, kar si zamisliš, zato je možnosti za pretresljivo noviteto zelo malo. Ali se polotiš že obstoječega produkta in ga ustvariš z dodatno vrednostjo, ki je še višja kot pri davku na knjige, ali pa poiščeš izdelek, za katerega ljudje sploh niso vedeli, da ga potrebujejo. Kot na primer leseno jajce za sproščanje. Ali lesen zvočnik za pametne telefone. Ali lesen fotoaparat. Ali lesen dildo. Ali lesen kozarec v obliki kozjega roga. Pardon, zadnji ni bil lesen, ampak začuda iz umetnih mas. Čeprav, še sreča, da se je ta izdelek odmaknil od lesene rdeče niti, saj bi glede na število naročnikov, ki so jih ustvarjalci natrobili skupaj na Kickstarterju, lahko vse drevje z jeloviške planote skočilo v predelovalne stroje, pa bi žagovina na koncu javkala: »Ne bo vam uspelo izpolniti vseh naročil.« Pred kratkim je po družbenih omrežjih završala naprava kot ustvarjena za simbiotično razmerje s plastičnim kozjim rogom, ki jo privežeš na svoj kozarec ali steklenico (z informiranimi kristali ali brez), da te s časomerilcem in žiroskopom opozarja, kdaj se moraš oralno hidrirati. Ki jo najbrž kupujejo ljudje, ki so se šalili, da ima Raay slušalke nenehno na glavi, ker prek njih posluša navodila za dihanje.
Glavni poligon za lansiranje tovrstnih izdelkov ali zgolj za tipanje terena sta Kickstarter in Indiegogo, kjer podobno kot zgoraj omenjeni HSE dobijo sredstva z množičnim zbiranjem, le da pri spletnih platformah denar iz tvojega žepa za izbrani namen odide prostovoljno. Za Teš 6 me nihče ne vpraša, ali bi ga rad financiral. Da niti ne omenjam, da nagrade za podporo deli zgolj blizu živečim, pa še te so bolj kilave in neugodne za zdravje. Naj dodam, da zgornje besede niso pridiganje za popolno privatizacijo energetske infrastrukture, le rad bi videl, da država s tistimi davščinami, ki jih dobi od mene, ravna kanček gospodarneje. V skrajni sili lahko država odkupi vse slovenske kickstarterske izdelke in proizvaja elektriko na lesno biomaso. Ekonomski perpetuum mobile: država odkupuje produkte in z njimi kuri ter pobira denar za elektriko, proizvajalci pa z dobičkom od prodaje plačujejo elektriko, ki poganja njihovo proizvodnjo. Adijo, čikaška šola ekonomije, prihaja šentožboltska. Samo javna sredstva še dobim, da odprem visoko šolo, pa bomo priča nenadnemu vzponu neohipsterskega gospodarstva. In Slovenija bo postal raj na zemlji, kjer se bosta cedila hladno varjena kava in olje za brado.
A ker bo tudi pod neohipstersko paradigmo treba biti iznajdljiv za uspeh, naj v pripravah na menjavo sistema ponudim nekaj smernic, ki vam bodo pomagale pri snovanju izdelkov ali uslug, ki jih boste ponujali v novem družbenem redu. Zaradi prostorske omejenosti žal ne moremo poskrbeti, da bi bila sleherna postavka opremljena z navdihujočo motivacijsko podobo, zato namesto njih zgolj kratko navodilo za vizualni stimulus.
5 stopinj do uspeha v neohipsterizmu
1. Les
[skoraj sinestetična fotografija pokljuških host, ob kateri zavohaš smolo]
Osnovni gradnik vsega. Temelj neohipsterske ekonomije, v kateri ima pridevnik »bukov« pozitivno konotacijo. Če izdelek ni iz lesa, naj bo lesa v izobilju vsaj v predstavitvenem filmčku.
2. Time-lapse
[rahlo neizostrena in zamazana fotografija človeka v poslovni obleki med gibanjem]
Sodobni človek nima dovolj časa za vse opravke. Naj da predstavitveni posnetek potencialnemu kupcu občutek, da gre z novim produktom vse hitreje; da pet sekund starega sveta v novem traja zgolj eno sličico.
3. Zgodba
[podosvetljena slika starca, ki ob ognju pripoveduje zgodbe otrokom]
Poiščite izvir svojega produkta. Mogoče ga je uporabljal Bedanec. Ste z njim izpolnili sanje noriškemu učenjaku, ki je zaradi nezadostnega tehnološkega razvoja v letih pred našim štetjem izrezbaril načrt v kos lesa, ki ste ga našli med ultramaratonskim tekom po brezpotjih slovenskega sredogorja? Meja ni.
4. Brada
[shutterstock košatega obraznega dlačevja]
Golobradci naj si pod ustnico urno začno vtirati kokošje iztrebke, da se prebijejo iz najnižje kaste novega svetovnega reda.
5. Veze in poznanstva
[instagramirana fotografija družinskega piknika]
Ste resno mislili, da bi ob menjavi sistema slovenski klientelizem zamrl? Posamezne zgodbe o uspehu so mogoče, toda za vzpon na vrh družbene piramide bo samo sposobnost odločno premalo. Zato še v tem ekonomskem sestavu dobro pomislite, komu se izplača kupiti hamburger iz masirane govedine in podmazati verigo na muslaufu.
