Tiskane izdaje
»Obstaja ključno vprašanje, kaj bomo delali po tem, ko krize ne bo več.« S tem opozorilom je Boštjan Jazbec začenjal svojo guvernersko pot. Verjetno si ni mislil, da se bodo težave zanj v resnici začele šele po koncu krize oziroma po koncu bančne sanacije.
S kakšno popotnico Jazbec odhaja iz Banke Slovenije? Banke so danes kapitalsko trde in njihove bilance večinoma očiščene slabih posojil, Sloveniji se je tudi zaradi bančne sanacije izboljšala bonitetna ocena, gospodarstvo pa laže jezdi na valovih svetovne gospodarske rasti. Pri tem obstaja ključen pomislek, ali je bila cena, ki so jo za to plačali davkoplačevalci, delničarji bank in imetniki njihovih podrejenih obveznic, previsoka. Globino bančne luknje so izmerile tuje svetovalne družbe, vrvi načina sanacije pa so vlekli v Frankfurtu in Bruslju. Slovenija je bila v tem procesu poskusni zajček, česar trojka 1970 (Jazbec, Bratuškova in Čufer so rojeni tega leta) na trdem mednarodnem parketu ni preprečila.
»Obstaja ključno vprašanje, kaj bomo delali, ko krize ne bo več.« Za Boštjana Jazbeca je odgovor bolj ali manj znan. Mandat četrtega guvernerja Banke Slovenije so po reševanju bank zaznamovale kritike domnevno prevelike dokapitalizacije in izbrisa podrejenih obveznic, kriminalistična preiskava, spor s politiko in najožjimi sodelavci. Po bitkah na več frontah in za guvernerja nečastni »silenziu stampi« bo, kot kaže, predčasno končal mandat in se odselil v Bruselj v novo službo. Vrača se v mednarodno okolje, ki mu je v težkih časih v Sloveniji stopilo v bran - tako je namreč krilo tudi lastna dejanja.
V Sloveniji pa se je že odprla nova fronta, in sicer za položaj guvernerja in prazno mesto v svetu Banke Slovenije.
