Tiskane izdaje
Zdaj bo ves svet vedel, kdo so »delničarji« slovenskega davčnega dolga, kajti popis z imeni bo dostopen na svetovnem spletu. Za večino drugih evropskih držav takšnih intimnosti o razmerju med njihovimi rezidenti in javno blagajno ne bomo dobili na krožnik pred računalnikom, ker jih ne razkrivajo.
Vedela bo seveda tudi slovenska javnost, ki ji je javni seznam dolžnikov namenjen kot vzgojni ukrep. Ta ji sporoča: ne igrajte se z državo, kajti ko bo vaš davčni dolg presegel 5000 evrov, vas bomo po 90 dneh obesili na oglasno desko! Pri javnih seznamih, ki jih naroči oblast, moramo biti vedno posebej previdni, ker je politiki na voljo veliko različnih vzvodov moči. Odloča tudi o davčnih zakonih in pravilih, ki veljajo za zavezance. Od osamosvojitve države o slovenskem davčnem sistemu odloča ozek krog slovenske politike, in vse kar se dogaja z davki in zavezanci, je posledica odločitev ljudi na vrhu. Tega ne smemo pozabiti, ko se sprašujemo, kako je sploh mogoče, da se je skupno nakopičilo skoraj 1,8 milijarde evrov davčnega dolga, ko pa so davki za državljane in podjetja z obdavčljivimi dohodki vseskozi obvezni.
Odslej si torej lahko vsi ljudje na svetu ogledujejo slovenske davčne dolžnike in se čudijo nad zneskom dolga. Tudi vsi, ki se s skritim premoženjem sončijo v nelegalnih davčnih oazah? Da. Vsi neulovljivi davčni goljufi, ki poganjajo vrtiljake z davkom na dodano vrednost? Da. Vsi mojstri, ki nam po Sloveniji brez zadrege in brez strahu pred davčno upravo ponujajo storitve brez računa, češ da so brez davka cenejše? Da. Sebe bržkone ne bodo našli na seznamu.
Seveda, pogledali bomo na seznam, vprašali pa se bomo tudi, kaj o sebi pove država, ki razmerij z davčnimi zavezanci iz uradnih evidenc ni sposobna urejati sproti in (le) z njimi.
