Tiskane izdaje
Pred letošnjo skupščino je bilo bolj vroče kot po navadi, predvsem zaradi javno izraženega dvoma državnega lastnika o poslovanju in strategiji Krke ter netransparentnih kadrovskih menjavah v nadzornem svetu. To skupaj je sprožalo, verjetno nepotrebna, ugibanja, ali bo dolgoletni predsednik uprave Krke Jože Colarič moral predčasno zapustiti pisarno šefa uprave, v kateri sedi več kot ducat let. A zdi se, da je Colarič na skupščini ohladil ozračje.
Slovenski državni holding (SDH) ima kot državni lastnik pravico in odgovornost, da tudi pri svetovalnih podjetjih naroči analizo poslovanja državnih družb. Lastnikova odgovornost je podrobno spremljanje svojih naložb in da mu zasvetijo vsi alarmi, če njihova družba izgublja sapo. Pri tovrstnih analizah sta drugo vprašanje kakovost in cena.
Tudi na podlagi naročene analize so bili upravljavci državnega premoženja kritični do Krke. Tako kot so že dalj časa nekateri analitiki, ki opozarjajo na premajhno ambicioznost in premajhno dobičkonosnost kapitala. Za delničarje je skrb vzbujajoče tudi, da se je vrednost delnice v zadnjem letu zmanjšala za dobre štiri odstotke, medtem ko je slovenski indeks blue chip zrasel za več kot 13 odstotkov.
A dan po skupščini je Krkina delnica v začetku dneva v rasti krepko prekašala vse druge v prvi kotaciji Ljubljanske borze, v zelenem je končala tudi dan. Colarič je namreč predstavil poslovanje v prvi polovici leta, ki je bistveno boljše od pričakovanj. Med drugim so dosegli zgodovinsko največjo prodajo v prvem polletju, dobiček iz poslovanja pa je s 122 milijoni evrov 30 odstotkov večji kot v istem obdobju lani. Napovedal je tudi prevzem kitajskega podjetja, ki je lahko dobra platforma za vstop na 1,4-milijardni trg, kjer se krepi srednji razred – dober potrošnik zdravil.
Krka je sicer še eno od podjetij v državni (so)lasti, v katerih so se letos dogajale kadrovske rošade. Nadzorniki so se menjali tudi v Zavarovalnici Triglav, Telekomu, Petrolu, Savi Re, Luki Koper. V nadzorni svet Krke prihajata nemški farmacevtski strokovnjak Hans-Helmut Fabry in predsednik Modre zavarovalnice Borut Jamnik. Če ima prvi veliko izkušenj v farmacevtski industriji, služboval je v multinacionalkah Henkel, L`Oreal in Novartis, lahko tudi o drugem rečemo, da ima precej izkušenj oziroma je stalnica v upravljanju, tudi v nadziranjih, družb v državni lasti. Kaj kaže njegovo imenovanje – potem ko je izpadel iz nadzornega sveta Telekoma? Da odnosi med njim in SDH niso tako vsaksebi, da ne bi bili sposobni doseči dogovora glede kadrovskih rošad.
Še enkrat pa se je ponovila netransparentna praksa, s katero SDH šele na skupščino najpomembnejših družb pride s pravim seznamom kandidatov za nadzornike. Tako kot je SDH z nasprotnim predlogom imen prišel na skupščini Petrola in Telekoma, karte je razkril šele na skupščini Luke Koper, je tudi Fabry kot kandidat za nadzornika novomeškega generika delničarjem postal znan šele na samem zboru. Predlaganje slamnatih kandidatov in skrivanje imen nista dobra praksa upravljanja državnih naložb. Netransparentnost lahko upravičeno moti tako preostale delničarje, ki se morajo o kandidatih izreči, ne da bi jih preverili, kot tudi vse državljane.
