Politični ritmi srca

Srce UKC bije politično, se izkazuje pri vsakokratnem iskanju najvišjih vodstvenih kadrov za to največjo zdravstveno ustanovo na Slovenskem. Generalni in strokovni direktorji se običajno zamenjajo z menjavo vlade. Eden izmed razlogov za zdajšnjo kadrovsko krizo v UKC je prehitro menjavanje vlad. Medtem ko premiere in ministre politične stranke še nekako izbrskajo, ljudi za mnoge druge funkcije, ki jih prav tako hočejo zasesti vsakokratni vladajoči s svojimi kadri, zmanjka.

Posebna težava Cerarjeve Stranke modernega centra (SMC) je, da je nastala zgolj kot »center« brez zaledja in tudi brez prave ideje. Kdor nima širokega članstva, katerega misli in sposobnosti do obisti pozna, sploh nima nikogar, ki bi ga lahko brez strahu in sramu postavil na kako zahtevno delovno mesto. UKC pa je nasploh ustanova par ekscelance – ima 7800 zaposlenih, med njimi kar 300 doktorjev znanosti, oči dveh milijonov Slovencev pa so zaradi potencialne želje po zdravljenju v UKC nenehno uprte vanj. Če deluje UKC dobro, se prebivalci počutijo bolj varne, bolj so zadovoljni, bolj mirni. In nasprotno.

Čeprav se zdi logično, da potrebuje UKC nepolitično strokovno vodstvo, kakršna imajo tovrstne univerzitetne bolnišnice v tujini, je v neurejenih slovenskih razmerah politična uglašenost žal nujna. Vloga generalnih direktorjev je, da od politike »žicajo« denar, nato pa oboji prikazujejo vsakokratno reševanje UKC kot svoj velik uspeh.

Od vsake vlade pričakujemo, da bo vzpostavila razmere za nepolitično delovanje UKC, izključno v prid bolnikom, a kaj takega nobena ne stori. Če bi zdravstvo in drugi sektorji delovali urejeno, bi odpadel niz razlogov za obstoj (pre)številnih birokratov. Tega pa si birokrati – kot srce države – ne želijo.