Politično sporočilo

Redko se zgodi, da ne bi kakšne od nagrad dobil film, ki govori o zatiranju svobode.

Objavljeno
28. maj 2017 20.27
Jožica Grgič
Jožica Grgič

Obstajajo odlični filmski festivali, toda canski, ki se končuje danes, je najpomembnejši v Evropi in svetu. Ta festival je poleg beneškega in berlinskega zelo pomemben v kritiškem in komercialnem pomenu. Ti trije festivali se konceptualno med seboj razlikujejo, njihova skupna značilnost pa je, da predstavljajo in popularizirajo evropsko filmsko produkcijo, ki je drugačna od večine ameriške. V Cannesu so prvič podelili nagrade leta 1939, toda uradno so festival ustanovili šele po vojni, leta 1946. Od takrat ga niso organizirali le trikrat, tako da je bil letošnji jubilejni, sedemdeseti. Vse od začetka se je festival osredotočal na umetniške filme, vendar so nagrade, tako kot na drugih dveh velikih evropskih festivalih, neredko podeljevali tudi po političnem kriteriju.

Zelo redko se zgodi, da ne bi kakšne od nagrad dobil film, ki govori o zatiranju svobode oziroma avtokratskem režimu. Tako so letos v Cannesu v tekmovalnem programu Posebni pogled, ki ga organizirajo vzporedno z glavnim tekmovalnim programom, pričakovano nagradili film Lerd (Pošteni človek) iranskega režiserja Mohamada Rasoulofa, ki govori o avtokraciji v Iranu. Režiser je še pred podelitvijo nagrad izjavil, da mednarodna podpora zelo pomaga iranskim filmarjem, ker se zaradi nje zmanjša politični pritisk nanje. Taisti avtor je v Cannesu tokrat že tretjič nagrajen, prejšnja leta so bili nagrajeni tudi njegovi rojaki, lani na primer dva.

Iranska kinematografija ima odlične avtorje, o tem ni nobenega dvoma, kakšna nagrada pa je vsaj toliko odraz politike kot umetniške vrednosti. Tako je leta 2015 zlato palmo na presenečenje vseh dobil francoski Dheepan režiserja Jacquesa Audiarda z begunsko tematiko, čeprav so si bili kritiki edini, da je film povprečen. Maja 2013 so bili v Parizu množični protesti, potem ko je vlada dovolila istospolne poroke. Prav v istem času je canska žirija podelila zlato palmo francoskemu filmu Adelino življenje Abdellatifa Kechicheja, ki govori o lezbični ljubezni. Mnogi so nagrado razumeli kot politično sporočilo protestnikom. Žirija se je odzvala na aktualno družbenopolitično dogajanje tudi leta 2008, ko je z zlato palmo nagradila prav tako francoski film Razred Laurenta Canteta, ki govori o še vedno aktualni temi poučevanja v šolah z velikim številom priseljenskih otrok. Film so ocenjevali kot odziv na množične proteste priseljencev v predmestjih Pariza, ki so mesece pretresali francosko javnost.

Čeprav je za te filme mogoče reči, da imajo tudi socialno noto, so podelitev zlate palme leta 2004 filmu Fahrenheit 9/11 Michaela Moora, znanega kritika tedanjega ameriškega politika Georgea Busha, komentirali kot del predvolilne kampanje. Takrat v glavni tekmovalni program še niso uvrščali dokumentarcev, pri Mooru pa so naredili izjemo, kar je samo po sebi vsebovalo politično sporočilo nestrinjanja z Bushevo politiko.

V Cannesu je bil letos znova nekdanji ameriški podpredsednik Al Gore. Leta 2006 je bil prvič, ko je promoviral svoj film Neprijetna resnica o globalnem segrevanju, čeprav je on leta 1998 v Kjotu podpisal sporazum o zmanjšanju toplogrednih plinov, ki pa ga njegova država ni ratificirala in zanjo ne velja. Tokrat je bil v Cannesu z nadaljevanjem Neprijetne resnice.

Seveda so med filmi, ki imajo aktualno družbenopolitično sporočilo, tudi vrhunski, marsikateri pa ne presega povprečnih standardov.