Politika denarja

Svet Evropske centralne banke je ta teden mesečne nakupe državnih obveznic zmanjšal za polovico, na trideset milijard evrov, a mu številni nemški ekonomisti ne ploskajo. Tudi najnovejši razvoj evrskega kvantitativnega sproščanja prinaša nova nasprotovanja med evropskim »severom« in »jugom«.

Za nemške liberalne ekonomiste bi bila prepolovitev zanje zelo spornega programa dober prvi korak, če ga ne bi svet ECB podaljšal do konca septembra 2018, predsednik Mario Draghi pa je jasno povedal, da ga lahko kadarkoli spet povečajo, če se jim bo to zdelo potrebno. Poleg tega obrestne mere ostajajo rekordno nizke in celo negativne, zaradi česar so nemški varčevalci v minulih letih izgubili milijarde, zagovorniki urejenega liberalizma pa prednosti ne vidijo niti v zanje podcenjeni valuti. »Če prenehamo potiskanje nemškega varčevalnega kapitala v tujino prek reševalnih skladov in varščin ECB, se bo spet investiralo doma,« je pred časom v intervjuju za Delo povedal nekdanji predsednik münchenskega inštituta Ifo Hans-Werner Sinn. »Nemčija bo cvetela, uvoz se bo povečeval in presežek v tekoči bilanci se bo zmanjšal.«

Tudi drugje se sprašujejo, kako bodo varuhi skupne evropske valute ukrepali ob morebitni novi finančni krizi, če jim solidna gospodarska rast v evrskem območju ni dovolj za končanje najbolj ohlapne denarne politike po veliki depresiji iz tridesetih let minulega stoletja. Navajajo, da si ECB lasti že skoraj 40 odstotkov bruto domačega proizvoda evrskega območja, celo ameriška Fed, ki je kvantitativno sproščanje začela pred ECB, si ga je zbrala le 24 odstotkov. V Washingtonu so medtem program že končali in začeli postopoma zviševati obresti, kar Draghi izključuje celo po končanju nakupovanja obveznic.

Padec evrove menjalne vrednosti v primerjavi, ki je sledil četrtkovi odločitvi sveta ECB, pa lahko pomaga gospodarskemu okrevanju v območju skupne evropske valute in še posebno nemškim izvoznim rekorderjem po mesecih krepitve evra. Politika ohlapnega denarja koristi tudi nemškemu proračunu, a so v osrednji evropski državi kljub temu mnogi ekonomisti prepričani, da se ECB igra z ognjem. Poceni denar po njihovem prepričanju teži k napihovanju finančnih balonov, nekateri pa Draghija celo obtožujejo pomoči državnemu proračunu svoje domovine Italije in drugih visoko zadolženih evrskih držav.

Morda najresnejši očitek na račun ECB Maria Draghija pa je vpliv tako velikopotezne denarne politike na strukturne reforme v državah evrskega »juga«. Čeprav predsednik ECB na vsaki tiskovni konferenci poudarja njihovo nujnost in je na spletni strani frankfurtske ustanove stalna rubrika o njih, so v Nemčiji mnogi ekonomisti prepričani, da obilica poceni denarja zmanjšuje reformne spodbude. Tudi tu so mnenja različna, saj svet ECB rad poudarja svoje zasluge za sedanje ugodne gospodarske razmere v evrskem območju, Draghiju naklonjeni ekonomisti pa navajajo tudi uspešen boj s prej grozečo deflacijo, čeprav naraščanje cen še ni doseglo zaželenih slabih dveh odstotkov. Nove preizkušnje bodo morda prišle že kmalu, saj nekateri analitiki po četrtkovi odločitvi sveta ECB pričakujejo zmanjšanje povpraševanja po italijanskih in nekaterih drugih državnih obveznicah.