Politika gostilne

Zdi se, da v politiki vedno bolj prevladujejo ljudje, ki so se politike učili v gostilni.

Objavljeno
21. september 2013 21.10
Aljaž Pengov Bitenc, Nedelo
Aljaž Pengov Bitenc, Nedelo
Če bi Severna Koreja v Sloveniji imela diplomatsko predstavništvo, bi to imelo cel kup dela s pisanjem takšnih in drugačnih protestov ob neprijaznih omembah domovine v slovenski politiki. Pravzaprav ne mine dan, da politični akterji vseh barv, vonjev in okusov v splošno smer svojih nasprotnikov ne zalučajo kakšne opazke o prijemih severnokorejskega tipa ali o ukrepih, na katere bi bil ponosen celo Kim Jong Un.

Tako je v tednu, katerega konec držite v rokah, izredna seja parlamenta o likvidaciji Probanke in Factor banke trajala šele dobrih petinštirideset minut, ko je poslanec PS Jerko Čehovin že izstrelil, da se v stranki ne bodo »posluževali manir, ki spominjajo na totalitarne sisteme, na primer severnokorejski sistem, kjer je vsa oblast in moč zbrana v enem organu.«

Resnici na ljubo je bil to – sodeč po magnetogramu – edini primer severnokorejske vzporednice na seji, a je bila ta prepredena z druge vrste abotnostmi. Tako se je, denimo, v predstavitvi stališča poslanske skupine SDS Marku Pogačniku zareklo, da smo »v krizi že od leta 2009 in stranka SDS je bila med prvimi, ki je začela opozarjati, da je potrebno bančni sistem sanirati«.

Vse lepo in prav, če ne bi še dobro leto pred tem Pogačnikov strankarski šef Janša še po tem, ko je propad banke Lehman Brothers tudi uradno naznanil kolaps svetovnega gospodarstva, razlagal, da je Slovenija v dobri kondiciji in da »ni pametno sprejemati ukrepov za boj proti bolezni, ki je še ni; če še nimate angine, ne jemljite antibiotikov.«

Podoben obrat smo videli v odnosu do novega guvernerja centralne banke Boštjana Jazbeca. Ta je skupaj z ministrom Čuferjem (ki se mu zaradi Širclja obeta interpelacija) zasnoval postopno likvidacijo obeh bank z začetka te zgodbe in pri tem povedal, da bomo hočeš-nočeš zapitek deloma plačali tudi davkoplačevalci.

A glej ga, zlomka. Če je bil Jazbec, ki na kromatski lestvici slovenske politične ekonomije brez dvoma spada v monetaristični oziroma neoliberalni tabor, še pred kratkim ljubljenec SDS in so ga že leta 2007 promovirali kot kandidata za guvernerja centralne banke, so ga tokrat brez milosti zavrgli kot gobavca, ki se ga nočejo dotakniti niti z dolgo palico.

Namesto tega sta bila skozi besede Marjana Pojbiča s finančnim ministrom Čuferjem in večino aktualne oblasti razglašena za kriminalca, ki bi ju bilo treba takoj zapreti.

Politiki radi rečejo, da so v tej-in-tej stranki prepričani, da je ta ali oni ukrep dobrodošel (škodljiv, nepotreben …). A dlje kot traja kriza, bolj očitno postaja, da so stališča oziroma prepričanja v slovenskem političnem prostoru pogosto odvisna od tega, ali je neka politična opcija, kot se reče, pri koritu ali ne.

Tako so, denimo, pri Janševih zagnali celega hudiča, ko je vlada Alenke Bratušek poslanca SDS Andreja Širclja razrešila z mesta neizvršnega direktorja slabe banke, ki mukoma nastaja. Razlog za razrešitev je seveda dokaj banalen: poslanec pač ne more opravljati druge pridobitne funkcije. Pika. To je, denimo, po vstopu v parlament na lastni koži spoznal poslanec DL Marko Pavlišič, ko je naivno mislil, da bo lahko še vedno po malem vzdrževal informacijske sisteme, s čimer se je ukvarjal, preden je postal predstavnik ljudstva. A začetniku Pavlišiču naivnost lahko odpustimo, veteranu Širclju je ne moremo.

Pri tem seveda sploh ne gre za mastno plačo, ki bi glavnemu strokovnjaku SDS za finance kapnila v žep kot dodatek že tako lepi poslanski plači (menda bi skupni bruto zaslužek segal v bližino desetih tisočakov na mesec). Gre za vpliv. Po domače povedano, šele ko je vlada Širclja razrešila, je stranka ugotovila, da je Čuferjeva verzija slabe banke v bistvu »nov servis Foruma 21«. Sklep, ki iz tega izhaja, je sila neprijeten: dokler je bil Šircelj v vodstvu slabe banke, so jo očitno razumeli kot servis tako za Forum 21 kot za SDS.

Tovrstna nenačrtovana preglednost politično-gospodarskega kupčkanja na žalost vedno bolj utrjuje gostilniško percepcijo slovenske politike. Še več: zdi se, da v politiki vedno bolj prevladujejo ljudje, ki so se politike učili v gostilni.