Tiskane izdaje
Kdor te dni vsaj približno spremlja slovenske medije, številne izjave politikov in brnenje socialnih medijev, lahko dobi vtis, da smo sredi državljanske vojne. Na dnevnem redu imamo prvo pravo večstomilijonsko greenfield investicijo na Štajerskem, finaliziranje priprav na začetek gradnje drugega tira, odločanje o prodaji največje državne in sistemske banke NLB ter nikoli končano zdravstveno reformo. To so štiri glavne teme, na katerih se lomijo stabilnost vlade, koalicije in politična kariera predsednika vlade Mira Cerarja.
Če pri Magnini investiciji še ni jasno, kako se bo razpletla, če pri državljanu K (Vili Kovačič) z jasnim političnim ozadjem, ki zbira podpise za razpis referenduma o drugem tiru, še ni jasno, ali mu jih bo uspelo zbrati 40.000, in če pri zdravstveni reformi še ni jasno, ali jo bo ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc uspelo končati, je bolj ali manj jasno, da vlada Mira Cerarja nima politične volje za prodajo NLB.
Ker se bomo približno ta čas čez leto dni odpravljali na volišča, je po svoje logično, zakaj ni navdušenja za prodajo banke. Signali, ki jih te dni pošiljajo koalicijski poslanci, in razklanost poslancev v SMC na to temo so bili dovolj nazorni, zato ne preseneča, da si Cerar na tej točki ne bo upal toliko tvegati kot pri drugih temah - čeprav si ministrica za finance Mateja Vraničar Erman težko predstavlja boljše čase za prodajo in čeprav je prav ta banka v zadnjem desetletju ustvarila za nekaj milijard evrov globoko luknjo, država pa jo je bila kot njena lastnica prisiljena zapolniti z zadolževanjem.
Če se bo letos po 20-letnih pripravah začela gradnja drugega tira, bi to lahko bila lepa popotnica Cerarjevi predvolilni kampanji. Če bo ministrici za zdravje uspelo spraviti pod streho še zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju ter nekoliko skrajšati čakalne vrste, bo slika prihodnje leto lepša. In če bo Magna res začela graditi prvo fazo novega industrijskega kompleksa na Štajerskem, bo to za Mira Cerarja zmagovit zadetek. Zato nismo daleč od ocene, da bo prodaja NLB ostala žrtev političnih kalkulacij ne le Mira Cerarja, ampak celotne koalicije.
Cena, ki jo bomo zaradi tega plačevali, ni znana, na podlagi izkušenj bi lahko rekli, da bo visoka, seveda ob predpostavki, da bo NLB tudi v prihodnje vodena tako slabo, kot je bila v preteklosti. Ker če zna mačka loviti miši, potem vprašanje lastništva ne bi smelo biti ključno. Pa vendar, če se zdi Cerarjevo igranje z NLB neodgovorno, lahko na drugi strani političnega spektra spremljamo neverjetno sprenevedanje okoli investicije Magna. Politične stranke, ki so pred pol leta podprle lex Magna, danes odkrito nasprotujejo projektu, kakršnega v samostojni Sloveniji še nismo imeli. Pri tem se ni mogoče znebiti občutka, da se politiki opozicije obnašajo tipično slovensko, po principu, da če projekt ni moj, naj sosedu krava crkne. Kdo je tu potem večji politikant? Odgovor poznajo volivci.
