Poplave so in bodo

Nima smisla govoriti, češ, saj smo napovedali, da bodo po večmesečni suši v prvi polovici leta jeseni prišle poplave. Takšne količine vode niti množica zadrževalnikov in umetnih jezer ne bi zadržala. Tudi argumenti za gradnjo verig hidroelektrarn tu padejo, če upoštevamo tehnično poplavo, ki je prišla po Dravi na slovensko stran. Voda je namreč segla prek jezov hidroelektrarn in v tem primeru se ne da narediti nič več.

Nekaj pa je kljub temu jasno in vredno vsaj razmisleka, če že ukrepanja ne. Vodi bo treba za občasne presežke dati več nepozidanega prostora, da škoda zaradi poplav ne bo dobila neslutenih razsežnosti. Za hitro umiritev strasti zaradi vala vode iz Avstrije bi lahko malce povišali jezove, kar spet pomeni nekoliko večja jezera. Zadrževalniki pri tako velikih količinah vode ne bi ubranili naselij pod njimi, saj bi voda šla čez. A to velja za ekstremne padavine, za leta med njimi pa ne. Zadržati vodo je torej pomembno, sploh če pomislimo na osem mesecev, ko padavin sploh ni bilo in so se še tisti redki zadrževalniki vode za namakanje posušili.

Slovenija letos nazorno kaže vse vrste ekstremov, ki jih znanstveniki povezujejo s podnebnimi spremembami. Naprej suša in veja polarnega mraza pa spet suša in kar poletje, tako rekoč brez pomladi. Pridelki hrane so bili pičli, pa ne zgolj pri nas. Hrana se je podražila. Jeseni, ko bi pridelki morali dozoreti, je začelo deževati. Saj veste, gobarska sezona je bila izjemna.

Preveč dobrega je seveda slabo. Zdaj je vode preveč in nihče ne more storiti nič. Na to se bo treba navaditi. Občine se bodo morale odpovedati pozidavi poplavnih območij, ki jih mora država trdno zakoličiti. Mogoča poplavna območja pa je treba pripraviti na to, da bodo čedalje pogosteje pod vodo. Lepa je Slovenija in v njej očitno vlada voda.