Porabi ali vrni

Evropska komisija bo čez dober mesec predvidoma odobrila 2,7 milijarde evrov nepovratnih sredstev kot sofinancerski delež v 152 ključnih evropskih prometnih projektih. Za Slovenijo to pomeni 63 milijonov evrov za 11 projektov, več kot dve tretjini pa za novo progo Divača–Koper. Za projektno zasnovo, arheološka in geološka dela ter za del predhodnih del.

Pravila so takšna, da je ob neporabi za izbran projekt denar treba vrniti: »Porabi ali vrni,« je geslo. Čisto drugače kot pred leti, ko se je evropski denar, namenjen za koprsko progo, lahko porabil za posodabljanje druge slovenske železniške infrastrukture, ki je prav tako ozko grlo, zaradi katerega je iskal tovor na nekdanjem petem koridorju obvoze mimo najbolj tranzitne evropske države – Slovenije. In jih našel na tabeljski progi (Pontebana) v Italiji in pod Golico (Koralpe) in Semmeringom v Avstriji.

Nova proga med Divačo in Koprom je življenjskega pomena za Luko Koper, ki je nepovratna evropska sredstva za posodabljanje – tako kot tako imenovani izvlečni tir za novo progo – že dobila v prejšnjem razpisu. Seveda severnojadranski tekmeci ne spijo; reško pristanišče bo za posodobitev tokrat dobilo 35 milijonov evropskih evrov. Ob tem, da sta tako Madžarska kot Hrvaška v prejšnjem razpisu dobili velika sredstva za posodobitev železniške infrastrukture. In, seveda, tudi Slovenija je prejšnjikrat dobila kar zajeten kup denarja za posodobitev preostale železniške infrastrukture – recimo za progo Zidani Most–Celje, ki s svojimi sedanjimi omejitvami ne dopušča prometa po veljavnih standardih. Poleg tega je Slovenija z evropskim denarjem že opremila železniško omrežje s sodobnimi komunikacijskimi in varnostnimi napravami (GSM-R, ERTMS), marsikoga pa to še čaka, recimo Italijo.

Evropski denar je razdeljen – za vse države in ločeno za države, ki so upravičene do kohezijskih sredstev, kjer je delež nepovratnega evropskega denarja do 85-odstoten. Slovenija bo s tokrat dodeljenimi sredstvi počrpala ves njej namenjen denar, 14 milijonov pa naj bi prišlo še iz »skupne« vreče (ovojnice). Poleg koprske proge naj bi Slovenija, tako kot večina »kohezijskih« držav, velik del denarja porabila za čistejše energente v cestnem prometu, predvsem elektriko, ter za sodobne prometne sisteme. V smislu ohranjanja okolja je tudi projekt enotnega evropskega neba in racionalnejšega letalskega prometa z manj nepotrebnimi izpusti. In, seveda, Slovenija in Avstrija sta za drugo cev karavanškega avtocestnega predora skupaj dobili malo manj kot 18 milijonov evrov. (Hrvaška pa ne za most na Pelješac.)

Evropska dodelitev je prišla v trenutku pričakovanega vlaganja referendumskih podpisov. Na tem mestu ne razpredamo ne o trasi ne o denarju. Opozoriti pa je treba, da je teh 44 milijonov namenjenih izključno za leta 2005 v prostor umeščeno traso. (To bo, ne dvomimo, močen vladni argument.) In da je Slovenija 33 milijonov nepovratnih evropskih sredstev zavrgla že ob ustavitvi posodobitve potniškega terminala na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana.