Poroke in zavist

Mogoče je dovolj, da bo najdražji trgovec z največ gospodinjskimi uporabniki vsaj pet let poceni.

Objavljeno
02. september 2015 20.05
bakal daljnovodi
Borut Tavčar, gospodarstvo
Borut Tavčar, gospodarstvo
Na velikem igrišču so se majhni otroci igrali z žogo, zdaj se večji združujejo in manjšim že glasno zapovedujejo, naj se umaknejo na manjše igrišče, saj gre zdaj za resno igro, ki je malčki niso sposobni. Sploh ker se začenjata ob klopeh ogrevati še dva velikana iz sosednje soseske in grozi, da bosta tudi večje otroke pregnala na manjše igrišče.

S tem se ukvarja varuh konkurence v primeru napovedane poroke Gen-I, ki je v lasti Petrola in Gen energije, z Elektro energijo, hčerjo Elektra Ljubljana. Tak par bi imel skupaj s prodajno sekcijo Petrola več kot polovični tržni delež v maloprodaji elektrike, če bi prišteli še Geoplin, ki postopno prehaja v večinsko lastništvo Petrola, pa skoraj celoten trg zemeljskega plina. To je skrb vzbujajoča napoved za konkurenco na slovenskem trgu elektrike in plina, najbolj pa so prestrašeni mali trgovci. Če bo namreč Elektro energija, do zdaj najdražji ponudnik elektrike, začela prodajati elektriko po istih cenah kot Gen-I, bodo vsi manjši trgovci dražji.

Širši, evropski pogled pokaže, da je združevanje malih nujno in v evropskih razmerah sta tudi združena Gen-I in Elektro energija majhno podjetje. Skupina Petrol z združenima trgovcema, svojo prodajno mrežo elektrike, plina in naftnih derivatov, pa še Geoplinom zraven, bi bila šele srednje veliko podjetje. Nekaj bi v evropskem merilu štela šele združena vsa energetika, od Holdinga Slovenske elektrarne in Gen energije do vseh trgovcev z elektriko ter plinom na debelo in drobno. Ne nazadnje je celotna, razen dela Petrola in Geoplina, v lasti države. Tako bi mimogrede odpadel tudi očitek, da je Gen-I najcenejši zgolj zato, ker prednostno prodaja elektriko iz Jedrske elektrarne Krško, vsi drugi pa morajo več elektrike kupiti iz HSE in njegovega Teša 6.

Evropska unija drvi v enotni trg elektrike in plina, podpira nove povezave med državami, uvaja skupne standarde, odpravlja omejitve in tudi stroške čezmejnega pošiljanja elektrike. Na koncu bodo ta veliki, 500 milijonski trg, lahko obvladovali veliki trgovci s podporno proizvodnjo. Ne stotine malih trgovcev, peščica velikih. Eden od teh je RWE, ki ima več deset termoelektrarn, polja vetrnic in močno mrežo. Lahko si privošči, da na novem trgu več let posluje z izgubo, od naših trgovcev si tega ne more privoščiti noben.

Varuh konkurence je zato v škripcih. Jasno je, da je za slovenske razmere združitev Gen-I in Elektro energije sporna. Ampak kaj se bo zgodilo v petih letih? Bodo naši malo večji otroci vrgli manjše otroke ali bodo tuji velikani vrgli vse naše otroke z igrišča? Mogoče pa je dovolj že to, da bo najdražji trgovec z največ gospodinjskimi uporabniki vsaj pet let cenejši. Tudi pozneje se poročena trgovca ne bosta mogla igrati s cenami, tuji trgovci so namreč na mejah. Tako kot je Gen-I uspeval z ugodnejšo ponudbo na Hrvaškem, v Italiji in Avstriji, bodo tudi drugi trgovci lahko uspeli v Sloveniji. Res nismo velik, smo pa zelo odprt trg z zanimivimi sosedami.