Porušeno zaupanje

Čeprav okreva gospodarstvo, hkrati ne okrevajo pravice delavcev. Prav nasprotno. Brezobziren pohlep še vedno vztraja in je pripeljal do še večjega kratenja celo temeljnih pravic delavcev. Za takšno ugotovitev zadoščajo podatki inšpektorata za delo in državnega tožilstva. Delovni inšpektorji ugotavljajo, da kljub manj opravljenim nadzorom beležijo vse več kršitev, posebej ko gre za neizplačila ali zamud pri izplačilu plač, regresa in dodatkov k plači. Za tožilstvo bo spopadanje s kazenskih ozadjem kršitev zaradi skokovitega naraščanja vloženih ovadb (8500) zoper delodajalce, to poseben izziv. Celo delovna inšpekcija na leto vloži od 60 do 100 ovadb, ko je sicer res prepričana, da je sum storitve kaznivega dejanja utemeljen.

Ker projekt inšpektorata Odpravimo konflikte ne delovnem mestu in spremenjen zakon o gospodarskih družbah, ki prepoveduje, da bi nekdo postal ustanovitelj, družbenik in podjetnik, če so ga v zadnjih treh letih najmanj dvakrat oglobili zaradi neizplačila plač, še ne dajeta pravih rezultatov, se zdi, da je - vsaj za zdaj - večanje kazenske represije najbližji izhod v sili.

Da ponazorimo za kaj gre, omenimo zgolj enega od primerov, s katerim so se spopadli na delovnem inšpektoratu. Pred časom so ovadili enega od delodajalcev, ki po sprejetju posla v Nemčiji ni izplačal plač 119 delavcem. Posel je sprejel za prenizko ceno in ker se je zakalkuriral, plač delavcem dejansko ni mogel izplačati. In ker sedanja zakonska ureditev terja, da je delodajalec to storil naklepno (zavestno), ga tožilstvo ni preganjalo, saj mu direktnega naklepa ni mogel dokazati. Se je pač samo uštel.

Po novem bo drugače. Še na tej seji bo državni zbor uzakonil rešitev, po kateri bo uveljavljen nižji dokazni standard - po pravniško eventualni naklep. To pomeni, če se vrnemo na prej opisan primer, bo tožilcem za to, da se odločijo za pregon, zadoščalo, da delodajalcu dokažejo, da bi se moral zavedati, da lahko zaradi njegovega ravnanja nastane protipravna posledica. Samo to, da na računi nimaš denarja za tekoče poslovanje, te ne odvezuje, da do zaposlenih ne izpolniš svojih finančnih obveznosti.

Da je domišljija nekaterih delodajalcev, kako kratiti pravice delavcev, skorajda brezmejna, smo v zadnjih letih zapisali že tolikokrat, da se ne zdi več smiselno. Zaradi neustreznega nadzora in sankcioniranja se posamezne kršitve sčasoma spreminjajo v poslovni model in tudi zdaj ni videti, da bi se znal kdo učinkovito temu zoperstaviti. V kratkem se najbrž ne bo nič to spremenilo - razen kar zadeva predvideno zaostrovanje kazenskih sankcij. Tudi zato, ker politika ob spreminjanju zakonov o delovnih razmerjih, inšpekciji dela in urejanju trga dela daje signale, da je treba uravnotežiti potrebe delodajalcev in delojemalcev. Tudi na način, da lahko zaradi porušenega zaupanja delodajalec odpusti zaposlenega, saj je to razlog za odpoved delovnega razmerja. Toda pot bi morala biti dvosmerna. Zaradi porušenega zaupanja še noben delavec od delodajalca ni iztožil niti evra.