Posledicam ne bomo ušli

Kot že tolikokrat do zdaj so oblazinjene sedeže dvorane generalne skupščine Združenih narodov v kompleksu ZN ob newyorški East River spet zasedli visoki vladni predstavniki 125 držav z dnevnim redom, ki obeta iskanje poti iz vse bolj zagatnih podnebnih razmer. Gre tokrat zares?

Glede na dosedanji maraton podnebnih dogajanj brez pravih rezultatov je vprašanje utemeljeno. A po množičnem nedeljskem shodu, ki je v pozivu voditeljem, naj vendarle kaj storijo, samo na Manhattnu na ulice privabil več kot 400.000 ljudi, se zdi, da se je spoznanje o nujnosti učinkovitega ukrepanja vendarle zasidralo v zavesti ljudi. Toda ne povsod. V Ljubljani, na primer, se je v nedeljo na takem pohodu (ta je bil v 2000 mestih v 150 različnih državah) zbralo komaj 60 ljudi!

Res je, bilo je lepo vreme, ena redkih prijetno sončnih nedelj v tem poletju, ki se je marsikomu sicer zdelo nenavadno hladno in deževno. Takšno, ki vzbuja dvom, ali se naše podnebje sploh v resnici segreva in ali je res potrebna vsa ta histerija okoli zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov. Dvom, ki je ob vse prej kot prijetni napovedi posledic podnebnih sprememb kar se da vabljiv – če ga ne bi že bežen pogled na podatke o preteklih poletjih pri nas povsem razblinil. Meteorološki podatki Arsa namreč kažejo, da bi se nam takšno poletje, še ne tako dolgo tega zdelo zelo toplo. Recimo sredi 60. let prejšnjega stoletja, to je v času, ko je zdaj še aktivna generacija že zasedala šolske klopi.

Človeški spomin je pač varljiv. Niso pa varljivi izmerjeni in pred kratkim temeljito homogenizirani podatki, to je, usklajeni, z odpravljenimi napakami v meritvah, zaradi pomanjkljive mreže ali drugih subjektivnih vzrokov. Po opravljeni homogenizaciji zdaj naši meteorologi z gotovostjo opozarjajo, da se podnebje v Sloveniji iz leta v leto bolj segreva. Ne gre le za višje temperature ozračja, ampak hkrati za zmanjševanje padavin, intenzivnejše izhlapevanje in sploh za povečan krogotok vode, kar pomeni več nalivov in poplav ter po drugi strani dolgotrajnejše suše. Nič dobrega torej, še posebno če ne bomo pravočasno ukrepali in se na neizogibne posledice podnebnih sprememb čim prej učinkovito prilagodili.

Voditelji držav, ki so danes zasedli dvorano generalne skupščine ZN, naj bi generalnemu sekretarju Ban Ki Munu poročali, kaj so naredili ali nameravajo narediti v blaženju in pri prilagajanju na podnebne spremembe. Slovenski predsednik žal ne bo imel kaj dosti povedati. Ne verjamete? Poglejte na spletno stran evropskih temeljev za prilagoditev na podnebne spremembe, ki kaže, kako v posameznih evropskih državah ukrepajo, da bi ublažili posledice podnebnih sprememb. Slovenija ne le da nima strategije za prilagoditev na podnebne spremembe, temveč nima niti vizije, od česa bomo v prihodnje živeli. Od turizma ali morda od kmetijstva? Dobro bi bilo vedeti, je na današnjem posvetu SAZU opozorila Lučka Kajfež Bogataj, saj je od tega odvisno, kako se bomo na posledice podnebnih sprememb prilagodili. Ušli jim namreč ne bomo.