Poslovnik gor ali dol

Od zdaj naprej – pa do morebitne odločitve ustavnega sodišča – nista več možni dve razlagi poslovnika državnega zbora, kar zadeva imuniteto državnih funkcionarjev. Če se parlamentu v tem mandatu ne bi zgodila Srečko Prijatelj in Milko Škoberne, bi lahko še naprej mirno shajali z dvema razlagama, ali je sodniška imuniteta res primerljiva s poslansko.

Po presoji vrhovnega sodišča ni, saj je senat odločil, da za pripor poslanca res zadošča odločitev mandatno-volilne komisije o nepriznanju imunitete. Za pripor sodnika pa to ni dovolj, ker »predlog mandatno-volilne komisije ne more imeti narave dovoljenja, potrebnega za odreditev pripora ali začetek kazenskega postopka zoper sodnika. Takšno dovoljenje predstavlja šele sklep državnega zbora, ki sodniku imunitete ne prizna.« Tako piše v ustavi in zakonu o kazenskem postopku. To v Škobernetovem primeru pomeni, da je bil celjski okrožni sodnik štiri dni nezakonito priprt in za to si lahko obeta, če bo tožil državo, 160 evrov odškodnine. Ali se bo odločil za ta korak, še ne ve, čeprav njegov zagovornik pravi, da bi moral za nezakonitost nekdo odgovarjati.

Tako kot pri številnih pravnih vprašanjih bodo tudi tokrat razlage določb parlamentarnega poslovnika v stroki različne (politika pa že tako in tako računa, ali lahko tudi na tem primeru kaj izpleni). Od tistih najbolj prizanesljivih, da pravzaprav ne gre za napačne interpretacije, ampak za to, da je poslovnik glede imunitete res mogoče razlagati na dva načina, do tistih, ki bodo povsem pritrjevali odločitvi vrhovnega sodišča, in tistih, ki ne vidijo prav nobene razlike med odločanjem o imuniteti poslancev, sodnikov in državnih svetnikov. Še zlasti ko gre za odločanje o priporu, saj je takrat posebno pomembno, da je odločitev o (ne)priznanju imunitete sprejeta hitro. Ali je lahko takšna v času parlamentarnih počitnic ali pa, denimo, ob poteku mandata poslancev?

Večine slovenske javnosti pravne akrobacije ne zanimajo. Poslanec SNS je še vedno v priporu, celjski sodnik ni več, zdaj pa je na tožilstvu in sodišču, da jima zadevi zaradi kakšne postopkovne ali dejanske napake oziroma zmote ne padeta. Verodostojnost in prepričljivost dela pravosodnih institucij se pač merita prav po takšnih primerih – poslovnik gor ali dol.