Postavljanje temeljev

Vlada je včeraj za dva milijona evrov povečala sredstva za šport. S spremembo letnega programa športa za letos največ dodatnega denarja namenja za priprave in nastope državnih reprezentanc otrok in mladine. Z državo je podobno kot s športniki: za vrhunske uspehe je nujna dobra bazična priprava, torej temelj, ki bo vzdržal vse napore, težave in pritiske konkurence. A medtem ko se mladi športniki za razvoj v svetovne ase odrekajo mnogim mladostniškim radostim, smučarji za zimske uspehe poleti točijo solze in znoj, rokometaši pa so morali za navdihnjeno igro na svetovnem prvenstvu opraviti številne ure napornega treninga brez žoge, slovenska vlada temelja za uspešno in brezskrbno prihodnost države ne postavlja dovolj odločno in hitro.

Ekipa Mira Cerarja si je včeraj določila prednostne naloge za letošnje leto. Zdravstvo, mladi, prometna infrastruktura, pravna država in digitalni razvoj. To so področja, za katere ne moremo reči, da niso pomembna ali prave prioritete. Vendar niso dovolj. Po nujnih kriznih varčevalnih ukrepih in sanaciji bank je zdaj v gospodarski rasti čas za dolgoročne strateške reforme. Vlada naj zato odgovori na vprašanji, kako povečati blaginjo državljanov in odgovoriti na prihodnje izzive.

Za povečanje blaginje je pomembno boljše poslovne okolje, ki bi privabilo podjetja z višjo dodano vrednostjo. Za ta podjetja ni pomembno, ali se minimalna plača zviša za odstotek, dva ali pet, saj lahko zaposlene plačajo precej bolje. Eden ključnih ukrepov za boljše poslovno okolje bi morala biti reforma trga dela, saj tuji investitorji togo delovno zakonodajo najpogosteje izpostavijo kot največjo oviro v Sloveniji.

Morda največja nevarnost, ki grozi državi, pa so neugodni demografski trendi. V prihodnjih desetletjih se bo po napovedih Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) število delovno sposobnih prebivalcev skrčilo s sedanjih 1,3 milijona prebivalcev na precej pod 800.000, po drugi strani pa bo delež starejših od 65 let povečal za deset odstotnih točk, na skoraj 30 odstotkov. Takšne alarmantne napovedi so narejene na domnevi, da se Slovenija na spremembe ne bo odzvala. Kakšne bodo posledice takšnih demografskih sprememb? Med drugim primanjkovanje delovne sile – na Umarju so ugotovili, da čez deset ali petnajst let brezposelnost sploh ne bo težava – in s tem ovira gospodarski rasti ter po drugi strani povečanje izdatkov za pokojnine, zdravstvo in dolgotrajno oskrbo.

Slovenija torej potrebuje reforme. Reforme trga dela ta vlada, ki z nekaterimi populističnimi ukrepi, kakršna je vrnitev 2. januarja med dela proste dni, že pogleduje proti volitvam, ne bo izpeljala. Zdravstveno reformo je predstavila, a z dodatno obremenitvijo bolje plačanih podira, kar je postavila s premalo ambiciozno mini davčno reformo. Na plečih prihodnje vlade ali vlad bo pokojninska reforma. Dobrodošli pa bi bili tudi ukrepi za povečanje rodnosti, priseljevanja usposobljene tuje delovne sile, vključevanja starejših na trg dela ...