Potešitev

Hruška je zrela, na njej piše TEŠ6. Začele so se kriminalistične preiskave pri nekdanjem direktorju TEŠ Urošu Rotniku, pri vodji projekta TEŠ6 Bojanu Brešarju in pri Petru Kotarju. Kjer je dim, se na vse strani išče tudi ogenj.
Prišel je signal o sumu, da bi s tem projektom finančno lahko bilo nekaj zelo narobe.

Pred tem je svoj dvom v obliki poziva po celoviti informaciji izrazil predsednik odbora DZ za finance in monetarno politiko Andrej Šircelj. Zahteva je bila preprosta: če projekt želi posojilno poroštvo države, naj vendar da verodostojno informacijo o končni ceni in ceni montaže glavne tehnološke opreme. Še prej je podobno zahteval minister Zvonko Černač, češ, kako naj bi se vlada pozitivno opredelila do jamstva za 440 milijonov evrov posojila, če ne dobi na vpogled temeljnih elementov investicije, stroškovnika in časovnega načrta.

Pred tem se je oglasil evropski poslanec Lojze Peterle, ki pa je v celoti izrekel negativno mnenje o projektu: ta ni vzdržen, je povedal, pelje nas v Grčijo, »vendar ne na dopust«. Njegova teza, da nas naložba pelje stran od ideala nizkoogljične družbe in alternativnih virov energije, že povsem spominja na svarila evropskega okoljskega ministra Janeza Potočnika. Negativni signali zaradi nepreglednosti šoštanjskega projekta so začeli prihajati od tam, od koder jih doslej nismo bili vajeni. Kakor da bi desni del politike potegnil črto pod neko zgodbo in se odločil napisati novo. Ne glede na motive je treba zahteve po transparentnosti samo pozdraviti. Toda poštenost in transparentnost imata visoko ceno. So na tej poti pripravljeni vztrajati?

Spomnimo se Darje Radić, ki je kot gospodarska ministrica pred skoraj letom dni povedala, da vodstvo TEŠ ni upoštevalo zahtev vlade in da zato ne sme dati poroštva na 440-milijonsko posojilo. In še: »Gradimo najdražjo termoelektrarno te vrste na svetu.« Njena stranka je iz parlamenta izpadla z dvignjeno zastavo, na kateri je bilo geslo: Slovenija nizkoogljična družba. Medtem je Uroš Rotnik v navzočnosti in s podporo Radovana Žerjava volivcem na shodu SLS kot kandidat stranke za volitve razlagal, kako se prek SLS, v kateri »se ni veliko govorilo, se je pa naredilo«, zavzema, da bi posle dobili »domači ljudje«.

Bili smo priče visokoogljične politične geometrije, ko sta se v aktivnem in pasivnem lobiranju povezali SLS in SD in so skoraj vse parlamentarne stranke razen ene podpirale veleprojekt, naslednika cestnega križa, ob katerem sta se iz dragega investicijskega denarja dvajset let napajali levica in desnica, pa še za cerkev in medijske podkupnine je ostalo.

Zato je uradni pohod Nacionalnega preiskovalnega urada po stranpoteh tega projekta tako pomemben in dragocen, kajti gre za več kot podjetniško poniglavost. Gre za skrito življenje nekega obdržavnega sistema, ki je zasužnjil politiko, načel demokracijo in ima tudi veliko opraviti pri ekonomski krizi. Potrjuje se, da le pravna država in evropska perspektiva transparentnosti zmoreta razdružiti čvrste politične zveze, ki so sicer na ideološki ravni tradicionalno nemogoče.