Povsem razkosana kokoš

Pregled kazalnikov razvitosti slovenskih občin, ki ga na podlagi Ajpesovih, Fursovih, Sursovih, Gursovih in Umarjevih podatkov opravijo na ministrstvu za finance, vsako leto znova razkrije slovensko majhnost in razdrobljenost, razgali vse gospodarsko, socialno in demografsko šibke točke na »razkosani kokoši«, spremeni pa se nič. Vsako leto znova se visoka politika in občinski možje ter kreatorji na vmesnih, regionalnih ravneh najbrž zavedo, da pri obvladovanju regionalnega razvoja (spet) niso bili ravno uspešni, a si takoj (spet) zatisnejo oči pred resnico. Ki se ji reče denar. Tega pa ni. Država nenehno krči postavko spodbuda regionalnemu razvoju. V nekaj letih jo je skrčila za trikrat. Zato ni učinkovite regionalne politike, zato se vse zgrinja v štiri, za slovenske razmere velika, regionalna središča, male »nepomembne« občine, zlasti na vzhodu in jugu države, pa opustele životarijo. Edini spremenljivki slovenskih občin sta tako, se zdi, blaginja in revščina: prva se iz leta v leto zmanjšuje, druga se iz leta v leto povečuje.

Majhnost in razdrobljenost običajno tudi veliko staneta. Večina od dvesto dvanajstih občin je butičnih, zato tudi (pre)dragih. Več kot polovica ali dobrih sto trideset jih ima manj kot 6400 prebivalcev. To je manj, kakor se jih lahko vkrca na največjo potniško ladjo vseh časov, ki je v nedeljo iz Anglije odplula na svojo prvo pot proti Barceloni. Harmony of the Seas sprejme skoraj 6400 potnikov. Nanjo se torej lahko vkrcajo vsi prebivalci Zreč, ali Polzele, Radelj ob Dravi, ali vsa Komenda, ali vsa Pivka. Največja potniška križarka vseh časov ima prostora za deset Kostelov in za skoraj dvajset Hodošev, tudi za dvajset Osilnic.

Žal je ponudba butičnih lokalnih skupnosti razen redkih izjem daleč od butične. Luksuzna križarka ima dvajset prvovrstnih restavracij, triindvajset bazenov, tobogane, ki se spustijo tudi deset nadstropij globoko, amfiteater s 1400 sedeži ... Kaj imajo majhne slovenske občine? Slabih kazalnikov je skoraj toliko ali še več kot dobrih. Mali Kobarid ima za primer restavracijo, ki se je uvrstila na 609. mesto seznama tisoč najboljših restavracij sveta. Škofljica bi se zlahka uvrstila na seznam najbolj vitalnih ... V malem Zavrču živi najmanj žensk v državi: le 66 na sto moških, »mikro« Kostel ima najstarejše prebivalstvo, v Sredgori pri Semiču, ki je imela predlani še enega prebivalca, pa od lani ni nikogar več ... A to niso kazalniki, ki kažejo navzgor.

Na finančnem ministrstvu razvitost občin ocenjujejo z vidika desetih kazalnikov, od koeficienta razvitosti pa je odvisno, koliko državni proračun primakne k občinskim investicijam. Bolj ko je občina siromašna, nižji koeficient razvitosti ko ima, bolj je butična, bolj ji država pomaga. A pomoči je vse manj. Letos bo država občinske investicije stoodstotno financirala 43 občinam, v najmanjšem, 50-odstotnem deležu, pa le eni – Trzinu. Koeficienti se že pet let ne spreminjajo.

Cilj vsake regionalne politike naj bi bil čim bolj enakomeren razvoj. Rezultat slovenske kaže predvsem na enakomerno – stagnacijo.