Prava cena zvestobe

Svetovne medije zadnje tedne polnijo zgodbe o množični zlorabi osebnih podatkov, ki sta jo omogočila Facebook kot prodajalec in družba Cambridge Analytica kot kupec. Podatki več kot 87 milijonov uporabnikov družbenega omrežja so bili uporabljeni kot sredstvo v uspešnem predvolilnem boju Donalda Trumpa.

Za navadnega prebivalca našega dela sveta se ta zgodba lahko zdi banalna. Težko je razumeti, kaj je strašnega v tem, da nekdo analizira podatke, ki jih je sam prostovoljno dal na ogled vsemu svetu. Vsakemu odraslemu človeku je najbrž jasno, da če kaj dobi brezplačno, to v resnici ni brezplačno. Prav brezplačna kosila so navadno najdražja. Uporaba facebooka je brezplačna.

Slovenija je pred volitvami, naši politiki pa niso izolirani od sveta. Storitev, ki jo je naročil Trump in mu je pomagala do zmage, je pred njim naročal tudi Barack Obama. Podobne storitve naročajo politiki po Evropi, tudi slovenski jih bodo.

Vsak prodajalec česarkoli, tudi prodajalec političnih idej, želi čim bolje spoznati svoj trg, da mu prilagodi ponudbo in ga pritegne v trgovino oziroma na volitve. Resni politiki se storitev, ki jim omogočajo spoznati trg, ne bodo branili in tudi ne bodo pretirano spraševali, kako so tisti, ki jim te storitve prodajo, prišli do podatkov.

Multinacionalke niso edine, ki imajo dostop do osebnih podatkov. Ko prižgete televizijo, pustite digitalno sled. Ko nakupujete s svojo kartico zvestobe, trgovcu v zameno za nekaj pik in popust pri nakupu darujete zanj dragocene podatke. S kartico zelo podrobno beleži vaš obrazec vedenja, s katerim si lajša logistiko, poceni poslovanje in v vam najbližjo trgovino dostavi nabor izdelkov, ki mu bo ustvaril največ prihodka. Ko se boste spet jezili na facebook, se vprašajte, ali so popusti na vaši kartici zvestobe res zastonj ali niso morda predragi.