Januarski politični barometer kaže, da se nadaljuje zelo nenavaden trend: podpori vladi in tudi parlamentu še naprej vztrajno rasteta, vse boljše ocene med politiki dobiva premier Marjan Šarec, ta mesec se je njegova priljubljenost prenesla še na strankarsko raven in se pozna tudi LMŠ. Ta je v merjenjih Mediane prvič dosegla dvomestno število, skoraj 14 odstotkov podpore, torej skoraj še enkrat več, kot je imela novembra, čeprav bi najbrž tudi danes, če bi ljudi spraševali na ulici, malokdo znal našteti več kot dva njihova poslanca ali člana stranke.
O preostalih štirih koalicijskih partnericah bi težko dejali, da si delijo usodo vse višje ocenjene vlade – tudi po meritvah Valicona, ki je pred dnevi objavil raziskavo Ogledalo Slovenije, je podpora najvišja v zadnjih desetih letih. SNS, ki se je junija za las uvrstila v državni zbor, je na barometru pred SMC, SAB in Desusom, tega je tokrat prehitela celo zunajparlamentarna SLS.
Eden od vzrokov za zadovoljstvo volivcev gre iskati v nizkih pričakovanjih, ki so spremljala začetek njihove skupne poti, saj prvi koraki vsekakor niso vzbujali pretiranega upanja. Pozitiven vtis je gotovo pustilo deljenje javnega denarja v zadnjih mesecih, ki se mnogim pozna v denarnicah. Višje so socialne pomoči, minimalne plače, povprečnine za občine. Skoraj 700.000 uslužbencev ima najmanj štiri odstotke višje plače, mnogi si obetajo še več. Beli ovratniki, ki imajo zasluge za predčasni konec Cerarjeve vlade, so za zdaj zadovoljni.
Pravi izzivi, ko se bo dejansko pokazalo, iz kakšnega testa je ta vlada, pa šele prihajajo. Prvi že z rebalansom proračuna in urejanjem zdravstva, pripravo pokojninske reforme in ko bo treba pokazati, kako smo pripravljeni na ohlajanje gospodarstva.