Pravi trenutek

Theresa May je devet mesecev kategorično zavračala možnost razpisa predčasnih volitev. Nato si je premislila.  

Objavljeno
19. april 2017 19.20
BRITAIN-ELECTION/
Jure Kosec
Jure Kosec
Seznam evropskih držav, v katerih bodo letos sprejemali pomembne volilne odločitve, se je v torek nepričakovano podaljšal. Evropsko super volilno leto se bo odvilo tudi v Združenem kraljestvu, kjer bodo 8. junija potekale predčasne parlamentarne volitve. Theresa May je dan po zaključku velikonočnih praznikov z napovedjo presenetila tako svojo podpornike kot nasprotnike in naredila prvi korak k utrditvi svojega položaja na čelu države, tik pred začetkom dveh let napornih pogajanj o izstopu iz Evropske unije. Ministrska predsednica je devet mesecev kategorično zavračala možnost razpisa predčasnih volitev, ker je verjela, da država po referendumu o izstopu iz EU potrebuje določeno obdobje stabilnosti. Nato pa si je premislila.

Vsaj kar se britanske premierke tiče, volitve prihajajo ob pravem trenutku. Je to zgolj zato, ker bi naslednje volitve v nasprotnem primeru najverjetneje sovpadle ravno z zaključkom britanskih pogajanj z EU, ali morda zato ker je nova velika konservativna zmaga, sodeč po rezultatih javnomnenjskih anket, tako rekoč na dlani? V razmišljanju političnih strategov sta imela oba argumenta verjetno podobno težo.

Z vidika ogromnega izziva, pred katerim se je znašla njena vlada, je želja po osvojitvi prepričljivega mandata razumljiva. Večina, ki jo konservativna stranka obvladuje v spodnjem domu britanskega parlamenta, se je v zadnjih mesecih, še posebno pa med sprejemanjem zakona o uveljavitvi 50. člena lizbonske pogodbe, na trenutke zdela tesna. Premierka se zaveda, da bodo pogajanja in prenašanje evropske zakonodaje v britansko prinesla še več podobnih preizkušenj. Razumljiva pa je tudi s povsem osebnega vidika. Ve, da je kot ministrska predsednica močna le, če ima za seboj nedvoumen mandat. Za razliko od svojega predhodnika Davida Camerona Mayeva nikoli ni zmagala na volitvah, politični program, ki ga uresničuje, ni njen. Predčasne volitve ji dajejo priložnost, da Britance prosi za njihovo zaupanje in potrditev svojih prepričanj ter pogledov. Več politične moči za premierko pomeni večjo stopnjo neodvisnosti: ne le od opozicije, temveč od pripadnikov svoje, konservativne vrste, ki ji je po Cameronovem odstopu omogočila prihod na oblast.

Če javnomnenjske ankete držijo in če volilna kampanja ne bo prinesla nikakršnih presenečenj, bodo torijci v naslednjem mandatu svojo večino močno povečali, po najbolj optimističnih napovedih tudi za več kot sto poslanskih sedežev v 650-članskem spodnjem domu. Pot do cilja bi morala biti relativno lahka. Malo možnosti je, da bo volilna kampanja zgolj nekakšna ponovitev referendumske, kjer bodo stranke na mizo ponovno vrgle vse argumente za in proti brexitu. Ta bitka se manj kot leto dni po referendumu zdi izgubljena. Tudi premierka za zdaj ne kaže bistvenega interesa za to, da bi jo obujala. Morda zgolj taktizira. Težko si je zamisliti, da volivcem ob vsaki priložnosti ne bi dala jasno vedeti, da sta le ona in konservativna stranka tisti, ki lahko projekt izpeljeta do konca.