Pravica do informacij proti svobodi kleptogospodarjenja

Da bodo (para)državne firme po 20 letih kleptogospodarjenja pokleknile pred firbčnimi državljani? Dovolj dolgo so bile v vati!

Objavljeno
08. september 2013 19.55
Anuška Delić, Ozadja
Anuška Delić, Ozadja
Eden bolj grotesknih pomislekov proti noveli zakona o dostopu do informacij javnega značaja, po kateri bi se javnosti morale vsaj delno odpreti (para)državne gospodarske družbe, temelji na argumentu, da se bo posledično zmanjšala njihova konkurenčnost na trgu.

Družbe v neposredni ali posredni lasti države in drugih javnopravnih subjektov so doslej poslovale bolj ali manj udobno pogreznjene v kosem vate. Na štiri leta (ali manj) si jih je sicer izposodila vsakokratna vladajoča koalicija, kar je onemogočalo številne resne poslovno-razvojne načrte, toda vodilni kadri in njihovi pajdaši so se lahko najedli ugodnosti, medtem ko so novinarji o dogajanju pod bombažno vato le občasno izbrskali kaj, zaradi česar so morali vodje zapustiti položaje. Ali pa so dobili drugega. Danes so številne izmed teh družb - z nekaj svetlimi izjemami - finančno, kadrovsko in moralno izčrpani izrodki, katerih zablode in kazniva dejanja plačujejo davkoplačevalci.

Vendar varuhi bombažne vate kljub temu vpijejo, da bo vpogled javnosti v drobovje (para)državnih družb tisti, ki jih bo sesul do konca. Po dveh desetletjih kleptogospodarjenja bodo pokleknile zaradi preveč firbčnih državljanov. Še huje: baje bo ogrožena tudi ustava, češ da bo ustavna pravica državljanov do informacij javnega značaja povozila pravico do svobodne gospodarske pobude. Tiste, ki so jo zlasti (para)državne družbe pomagale deformirati.

Zato jih, ko bodo na Odmevih ali v TV Klubu z nagubanim čelom javkali, da je treba (para)državne družbe zaščititi pred javnostjo, in se pri tem sklicevali na ustavo, preprosto preslišite. Znano je, da so za svoj košček vate pripravljeni storiti vse, tudi vleči državljane za nos v imenu ustavnih načel.