Pravica namesto plač

Če ljudem ni mogoče izplačati plač, je treba zagotoviti vsaj pravičnejšo delitev revščine.

Objavljeno
29. julij 2012 17.50
Vili Einspieler, Beograd
Vili Einspieler, Beograd
Novi srbski premier Ivica Dačić v danem razmerju političnih sil nima rezervne opcije. Če njegova vlada ne bo kmalu dosegla oprijemljivega uspeha, lahko še včeraj priljubljena nevesta čez noč postane grešni kozel. Demokratom je zabodel nož v hrbet, naprednjaki ga doživljajo kot nujno zlo in začasnega partnerja na oblasti, volivci pa mu ne bodo oprostili, da je postal metafora za politično nedoslednost.

S tega zornega kota je vprašanje brez odgovora, kdo bo dejansko premier. Minister za finance in gospodarstvo Mlađan Dinkić je doslej znal nabirati točke v javnosti. Da bi samo Dačić pobiral smetano s torte, ne bo dovolil niti minister za obrambo Aleksandar Vučić, ki po novem ni več le nadzornik naprednjakov, ampak tudi srbskih tajnih služb. Ker se je naprednjakom uspelo povzpeti na oblast, je tudi malo verjetno, da se bo srbski predsednik Tomislav Nikolić odrekel priložnosti, da drži vse niti v svojih rokah. Dačić se zaveda, da je talec lastne vlade. Stavi na status narodnega premiera, ki pa lahko obrodi sadove, če mu bodo koalicijski partnerji dopustili, da bo s palico res vzpostavil socialno pravičnost.

Ivica Dačić je poudaril, da bo glavna prioriteta vlade gospodarsko okrevanje Srbije. Po njegovem mnenju je dilema »razvoj ali varčevanje« lažna. Čeprav ne skriva, da ne bo šlo brez zategovanja pasu, je obljubil, da ne bo zamrznitve plač in pokojnin. V skladu s tem konceptom je poudaril, da je treba, če ljudem ne morejo izplačati plač, vsaj zagotoviti pravičnejšo delitev revščine. Napovedal je še, da nova vlada ne bo privatizirala javnih podjetij. Iz tega ni mogoče sklepati, ali se je opredelil za razprodajo državnega premoženja ter delitev zaslužka zaposlenim in upokojencem ali da s socialnimi cenami državni kapital razdeli med revne in bogate. Dačić namreč z gnusom govori o dobičku, če ni v funkciji razvoja, ni pa pojasnil, kako bo motiviral zasebni kapital, da bi vlagal v srbsko gospodarstvo.

Čeprav je zunanja zadolženost še pod evropskim povprečjem, presega zmožnosti Srbije, da financira dolgove, sveža sredstva pa že plačuje nad mejo, ki je za državo vzdržna. V igri je tako še vedno tudi srbska repriza grškega scenarija, ki lahko uide izpod nadzora, če mednarodna skupnost Srbiji zapre pipo, namesto da bi ji pomagala s finančnimi injekcijami. V tej luči Srbija tudi na čelu z Dačićem ostaja talec Kosova.

Premier in ministri so prisegli, da bodo zavezani ohranitvi Kosova znotraj meja Srbije. Dačić je v prejšnji vladi javnost vznemirjal z izjavami, da je prava rešitev kosovskega vprašanja le delitev Kosova. Po novem pravi, da Srbija ne bo priznala neodvisnosti Kosova, vendar bo uresničila vse, kar je bilo dogovorjeno v dialogu s Prištino. Postavlja se vprašanje, kako bo zadovoljil Bruselj in ZDA, ki od Beograda zahtevajo odpravo vzporednih struktur oblasti na Kosovu. Morda z novo politično kupčijo.