Po slabih dveh letih in pol so se končala pogajanja o novem zakonu o poklicnem upokojevanju, ki naj bi ga parlament sprejel še pred koncem letošnjega leta. Socialni partnerji na ekonomsko-socialni svet (ESS) pošiljajo predlog zakona, ki odgovarja tudi na dve pomembni vprašanji iz poklicnega upokojevanja: kdo bo kril primanjkljaj na osebnih računih sicer maloštevilnih zavarovancev, ki niso zbrali dovolj sredstev za predčasno upokojitev, ter kakšen bo postopek, po katerem se bodo posamezna delovna mesta uvrščala in izpadala s seznama upravičencev do dodane dobe.
Zaradi močnega interesa delodajalcev, da bi poklicno upokojevanje ukinili tam, kjer se le da, bodo s seznama najverjetneje izpadla številna delovna mesta. Med prvimi bodo na udaru vozniki tovornjakov in avtobusov, čeprav obstajajo številni dokazi, da so avtoprevozniki izpostavljeni zdravju škodljivim psihofizičnim obremenitvam in da pogosto obolevajo zaradi okvar srca. Po naših informacijah naj bi se na seznam uvrstili nekateri novi poklici, med katerimi najpogosteje omenjajo medicinske sestre, ki nase prevzemajo številne obremenitve v vse težjih pogojih dela v zdravstvu.
Zakon predvideva ustanovitev solidarnostnega sklada oziroma ustvarjanje solidarnostnih rezervacij, ki bodo reševala vprašanje primanjkljaja na osebnih računih zavarovancev. Med ustvarjanjem rezerv in rezervacij obstaja pomembna razlika: če bi šlo za rezerve, bi zakon natančno določal, koliko denarja naj bo v teh rezervah, medtem ko gre pri rezervacijah za precej bolj fleksibilno rešitev, saj se le-te polnijo po potrebi. Gre za spremembo, ki je pisana na kožo sindikatom: solidarnostne rezervacije so namreč jamstvo za to, da bo višina poklicnih pokojnin znana vnaprej, ne glede na to, ob katerem času bodo zavarovanci odhajali v pokoj. Poleg tega je pomembno, da bo višina njihovih pokojnin enaka najmanj višini starostne pokojnine za 40 let pokojninske dobe brez dokupa.
Manj so sindikati zadovoljni z dejstvom, da hoče vlada povoziti določbo v zakonu, da mora primanjkljaj na računih tako imenovanih mešancev, to je zavarovancev, ki so bili nekaj časa delovne dobe v sistemu benifikacije in nekaj časa v sistemu poklicnega zavarovanja, pokriti država iz proračuna. V času sprejemanja prejšnjega pokojninskega zakona je ministrstvo za delo napačno ocenilo njihovo prispevno stopnjo, zato sindikati vztrajajo, da mora država sama plačati stroške svojih napačnih odločitev.
Predlog zakona bo na ESS predvidoma že konec avgusta. Pomembno je, da bodo socialni partnerji pred svoje politične interese postavili interes javnosti. Ko gre za podeljevanje in še bolj, ko gre za odvzemanje že pridobljenih pravic je pravičnost osnovno merilo. Če bodo rešitve za novi zakon o poklicnem upokojevanju pravične, bodo tudi ustrezne.