Promet v Ljubljani: Kje bomo obstali, ko bo zaprta Slovenska?

In bomo po Dunajski cesti vozili samo še po enem pasu.

Objavljeno
25. september 2012 09.43
Posodobljeno
25. september 2012 12.00
Maša Jesenšek, Ljubljana
Maša Jesenšek, Ljubljana

Glavno mesto ima od včeraj novo prometno politiko, dokument, ki naj bi narekoval ukrepe na področju urejanja prometa v prestolnici v prihodnjih letih, tako da bi dosegli korenit preobrat v izbiri prevoznih sredstev.

Urejanje prometa je bilo eno glavnih področij župana Zorana Jankovića že ob nastopu prvega mandata. Posebna projekta skupina za prometno politiko je bila na občini oblikovana že pred štirimi leti. Vse odtlej mestnim načrtovalcem ni uspelo obrniti nezaželenega trenda – število uporabnikov javnega prevoza še pada, avtomobilov ni nič manj. S tega vidika bi lahko rekli, da je prometna politika na dnevni red mestnega sveta prišla prepozno. Po drugi strani pa podrobnejši vpogled v dokument kaže, da je šel v proceduro morda še prezgodaj.

Občina (in država) imata v arhivih že kar nekaj dokumentov s področja prometa s podobnimi cilji – večja uporaba JPP, manj avtomobilov na cestah – ki pa so ostali mrtva črka na papirju. Ali tudi včeraj sprejeto prometno politiko čaka usoda všečnega dokumenta, ki bo ostal le zapis na papirju? Trenutno se že zdi tako. Osnutka občinskih proračunov za prihodnji dve leti za ukrepe prometne politike namenjata borih 300 tisoč evrov v 2013. in 700 tisoč v 2014. Hkrati je čudno, da ni nobene promocije dokumenta, ki hoče na glavo obrniti mobilnostne navade prebivalcev in bo – če bo uresničen – nedvomno vplival na njihov vsakdanjik.

Del prometne politike je tudi načrt obveščanja javnosti, v katerem je med drugim določeno, da se dokument še pred (!) potrditvijo na mestnem svetu »izčrpno« predstavi četrtnim skupnostim ter splošni in strokovni javnosti in medijem. Nič od tega ni bilo izvedeno.

Občina je torej padla že pri prvi, najlažji stopnici uresničevanja dokumenta, s katerega cilji se najbrž strinjamo prav vsi (kdo pa si ne želi živeti v mestu, kjer bi bili zastoji na cestah le še spomin iz preteklosti). Kako bo potemtakem z udejanjanjem številnih ukrepov, med katerimi so mnogi brez finančnega in časovnega okvira? Ali občina z visokoletečimi cilji sploh misli resno?

Eno je zapisati, da bomo prepolovili število avtomobilov in podvojili število pešcev, kolesarjev in uporabnikov avtobusa, drugo je to izvesti. Ali za začetek sploh povedati, kako bomo to storili. Kje bomo našli sredstva, ki jih v proračunu ni? Kako bomo zagotovili pogoje, da se bodo avtomobili čez tri leta po Dunajski vozili le po enem pasu, drugi pa bo rezerviran za avtobuse? Ko pa danes že ob zapori dela Slovenske in nekaj kapljah dežja vse okoli centra stoji.

Če smo si letošnji teden mobilnosti zapomnili predvsem po tem, da so kolesarjem za prekrške pisali kazni, na zelenicah parkiranim avtomobilom pa brezplačno odklepali lisice, lahko sklenemo, da bo za doseganje širokopoteznih ciljev ljubljanske prometne politike treba narediti ne le premik na papirju, ampak predvsem v glavah na najvišjih položajih v občini.