Preobrat v parlamentu

Po torkovem idiličnem soglasju predsednikov parlamentarnih strank v Vili Podrožnik je umestitev zlatega fiskalnega pravila v ustavo presenetljivo sprožila politični vihar v parlamentu. Analitiki si to razlagajo kot odziv opozicije in dela javnosti na drugi vladni predlog: rigorozne varčevalne ukrepe in rebalans letošnjega proračuna.

Umestitev zlatega fiskalnega pravila v ustavo, ki jo je, ne pozabimo, na koncu mandata predlagala še večinsko socialdemokratska Pahorjeva vlada, zdaj najbolj skrbi poslance opozicije, porabniške lobije in vse tiste, ki v njej vidijo nekakšno neoliberalno zaroto in pokoritev Bruslju ali Berlinu. Res je prav nasprotno: s politiko zdravih in bolj izravnanih javnih financ bo Slovenija manj izpostavljena pritiskom mednarodnih špekulantov, bonitetnih agencij in tujih bankirjev.

Nova različica zlatega pravila je bolj življenjska in odgovarja na svarila pred vnosom kakršnekoli številke v ustavo. Ne določa fiksne zgornje meje zadolževanja države, pač pa ima namero, da deluje proticiklično: predvideva ogrevanje gospodarstva v slabih letih in ohlajanje v dobrih letih. Povedano drugače: vlade bodo prisiljene dati več na stran v dobrih letih, da bi lahko več porabljale v slabih. Precej bolje je zastavljena tudi vloga fiskalnega sveta, organa, ki bedi nad javnimi financami: po novem člane predlaga guverner Banke Slovenije, ne pa kar sam finančni minister.

Ko govorimo o zlatem pravilu, ki bi zajezilo povečevanje deleža javnega dolga v BDP, ne smemo pozabiti tudi na spodnji del ulomka, torej na BDP in z njim povezane ukrepe za oživitev slovenskega gospodarstva. Zlato pravilo, ki ga še čaka negotova politična preizkušnja v parlamentu, je namreč le nujni, še zdaleč pa ne tudi zadostni pogoj za slovensko pot iz krize.