Prepočasi za prostor

Slovenijo je zadnji konec tedna na malih ekranih gledalo več milijonov ljubiteljev kolesarstva. Kamera Eurosporta je na dirki Po Sloveniji v naših čudovitih krajih pokazala tudi tisto, kar bi bilo bolje, če ne bi. Kot so na primer razdrapane ceste. Saj je bilo mogoče kolesarjem vseeno, ampak na trenutke je bilo videti prav žalostno.

Bolj vesele so pri nas barve. Slovenski občani vedno znova presenetijo z izbiro fasad: živo rdeče, živo oranžne ali živo modre. Zelenih ni tako veliko, kljub sloganu kolesarske dirke – Fight for green! Naš prostor ne izključuje. Imamo industrijske objekte v ruralnih okoljih, objekte kemične industrije ob potokih in rekah pa individualne hiše sredi travnikov, po možnosti na plazovitem ali vsaj poplavnem območju.

Ali je prostor res tako nepomemben, da se z njim skoraj ne ukvarjamo oziroma se ne ukvarjamo tako, da bi morali pravila tudi upoštevati? Občine bi morale do sredine novembra 2009 sprejeti občinske prostorske načrte (OPN), konec maja letos OPN ni imelo še 64 občin. Računsko sodišče je ugotovilo, da je levji delež krivde na ministrstvu za okolje in prostor. Tam niso poskrbeli, da bi bil postopek sprejemanja OPN učinkovit. Tudi z do štiridesetimi različnimi nosilci urejanja prostora se morajo občine pri pripravi pogajati, usklajevati, iskati rešitve, ministrstvo pa ne tarna, ampak čaka. In ko se zgodi, da imata dva nosilca urejanja prostora različne poglede na urejanje istega območja v posamezni občini, ne urgira ministrstvo, ampak mora občina posredovati in koordinirati usklajevanje. In tako lahko sprejemanje OPN traja tudi osem let.

Največja bizarnost pri vsem skupaj pa je, da občine dobro shajajo tudi brez OPN. Če le imajo dovolj zazidljivih površin še iz prejšnjih prostorskih aktov. Postopek priprave in sprejetja OPN je drag. Je dolgotrajen, različni državni organi odgovarjajo nekajkrat dlje, kot so predvideni roki. V nekaterih občinah se bojijo, da bodo z OPN celo izgubili kakšno zazidljivo parcelo zaradi Nature 2000. Na okoljskem ministrstvu niso prepričani, da je ta pomislek upravičen, a v občinah se nočejo na lastni koži prepričati. Kazni za nesprejetje OPN ni. Zakaj bi torej dali denar za OPN pa za celovito presojo vplivov na okolje in čakali, če obstaja star prostorski akt, ki velja? Zakaj bi šli prostovoljno skozi to kalvarijo? Tudi država še vedno ni sprejela temeljnih usmeritev za prostorsko načrtovanje in tudi državo so že povozili roki. Zakaj bi torej v občinah delali kaj hitreje, spoštovali zakon, če lastnih pravil niti država ne upošteva?

O tem, kakšen prostor si v državi želimo in potrebujemo, se bo treba čim prej izreči. Predvsem bo moralo okoljsko ministrstvo prestaviti ročico iz prostega teka. Sicer bodo prosto po našem okolju svinjali investitorji z novci ali s političnim vplivom. Razdrapane ceste in modre fasade bodo še najmanjše zlo. Zdi se, da je tistim, ki bi lahko kaj spremenili, vseeno. Po od središč oddaljenih razdrapanih cestah se ne vozijo, modre fasade so preveč ljudem v resnici všeč, investitorje pa vedno radi sprejmemo. Saj je samo prostor. Da nam ga le ne bi prehitro zmanjkalo.