Preprečimo barbarstvo

Bil je čas pred napadi, ki so se zgodili v Parizu, in je čas po njih.

Sporočilo je jasno in ni namenjeno samo Francozom, ampak vsem Evropejcem.

Kdor koli v Evropi je lahko tarča napadov, kjer koli in kadar koli.

Kraji napadov so po svoji naravi in pestrosti drugačni, kot so bili doslej: stadion, koncertna dvorana, restavracije ... so prostori, ki simbolizirajo sobivanje po francosko in po evropsko. Napadi so drugačni tudi glede na tarče: zdaj so to francoski in tuji državljani, ljudje iz vseh okolij, vseh religij in vseh generacij, iz središča glavnega mesta in predmestja. Tudi število žrtev je bistveno večje, kot je bilo, in teroristi so poleg tega spremenili način delovanja: skupina terorističnih kamikaz je bila izjemno dobro pripravljena. Še obrazložitev je zdaj druga: napadi so odgovor na vojaške operacije proti Islamski državi.

Petkovi napadi se po pomenu in bistvu močno razlikujejo od atentatov na ustvarjalce Charlie Hebdoja in od drugih časopisnih tarč po Evropi ... Zdaj ni napadena svoboda govora, ampak gre za vojno dejanje.

Namen je jasen, širiti strah, povzročati vse večji razkol v javnem mnenju, spodbujati ekstremizme.

Teroristi se dobro zavedajo, da sprožajo veliko emocij in da bodo ljudje zahtevali odgovore o varnosti, morda predvsem takšne, s katerimi bi lahko omejili številne naše individualne svoboščine. Igrajo se s strahom, zato da bi se mi vse bolj zaprli vase in bi nam pokazali, da je evropski ideal svobode le mit.

Tarča teroristov so naše liberalne demokracije, naše vrednote strpnosti, spoštovanja drugačnosti, naše temeljne svoboščine ... Odgovor, ki ga bosta dali Francija in Evropa, mora, seveda, vključevati tudi varnostno dimenzijo, državljanom je treba zagotoviti varnost. A nujno je iti še dlje, treba se je lotiti vzrokov zla, poskrbeti za takšno evropsko zunanjo in obrambno politiko, s katero bo mogoče stabilizirati okolje Evropske unije; začeti je treba pri Siriji, Libiji in Iraku.

Ne gre le za to, da bi pošiljali na teren vojaške sile, ampak je treba poskrbeti, da bosta spet mogoča mir in razvoj – demokratični, socialni, ekonomsko trajen razvoj v teh uničenih državah, ki potrebujejo Marshallove plane. To je v njihovem interesu pa tudi za nas je geopolitično, ekonomsko in politično pomembno. Samo tako bi lahko preprečili, da se sedanja begunska kriza ne bo sprevrgla v cunami. Nujno je, da Evropa izbere jasno zunanjepolitično strategijo in mobilizira mednarodno javnost.

Treba je tudi paziti, da nam bo v Evropi bolje uspevalo integrirati tako imenovano tvegano populacijo ... A vse to zahteva veliko politične volje, zavedanje, da gre za višji cilj naših demokracij, in denar.

Vse moramo narediti, da bi preprečili novo barbarstvo.

***

pripravila Mimi Podkrižnik

Guillaume Klossa, pisatelj, avtor knjige Evropska mladost, ustanovitelj think tanka EuropaNova.