Preprosto? Le za Trumpa

Paradoksalno bo, če bodo na čelu nasprotovanja prosti trgovini ravno ZDA.

Objavljeno
28. april 2017 19.33
TOPSHOT-US-SYRIA-CONFLICT-MILITARY-STRIKE-TRUMP
Damjan Viršek
Damjan Viršek
Kdo je v resnici kriv, da je globalizacija tudi v razvitih državah »požrla« delovna mesta, revne naredila še revnejše, ozkemu sloju »enega odstotka« pa omogočila bogatenje čez vsako mero?

Donald Trump, ameriški predsednik preprostih konceptov in še bolj preprostih rešitev, je že pred izvolitvijo na funkcijo z največ moči na svetu »prepoznal« krivce in vanje uperil svoj prst – to so (po njegovem) nepošteni pogoji mednarodne trgovine in države, ki za povečevanje konkurenčnosti umetno znižujejo tečaje svojih valut in dosegajo velik zunanjetrgovinski presežek.

Posledice takšnega pogleda na svet so že vidne. Najprej je prišla ameriška odpoved prostotrgovinskega sporazuma TPP, potem grožnja z uvedbo dodatnih carin na mehiški meji, danes smo prišli do točke, ko se je ameriškemu pritisku vdal tudi Mednarodni denarni sklad. V svoji zadnji izjavi po dolgih letih držav članic ne poziva več, naj se uprejo trgovinskemu protekcionizmu.

Svet se je tako znašel v zanimivem položaju. IMF za letos pričakuje, da bi svetovna gospodarska rast lahko dosegla 3,5 odstotka, kaj je največ v zadnjih petih letih. Dražijo se surovine in povečuje se domače povpraševanje v vseh pomembnih ekonomijah sveta. To pomeni potencial za rast gospodarstev v državah, ki surovine izvažajo, prav tako pa višji BDP pomeni lažje odplačevanje dolgov, ki so jih med sanacijo posledic finančne krize nakopičile razvite države.

Protislovje je to, da je v preteklosti – recimo v obdobju po drugi svetovni vojni, ki velja za čas najhitrejšega napredka v zgodovini – prelivanje in medsebojno oplajanje pozitivnih trendov v različnih delih sveta omogočala trgovina. Dolgo časa je veljalo, da obseg svetovne trgovine raste dvakrat hitreje kot svetovni BDP.

Po svetovni finančni krizi ni več tako, rast trgovine se je upočasnila. To posledica predvsem iskanja novega ravnotežja po šoku, vse bolj pa se zdi, da lahko svoj lonček pristavijo tudi različne oblike novega protekcionizma. Trumpovim kritikam, ki jih ameriška administracija vsaj delno spreminja tudi v politike, večina analitikov ne pripisuje praktičnih možnosti, da bi v ZDA vrnile delovna mesta. Vendar pa to v svet, ki se že tako spopada z različnimi hudimi krizami, vnaša dodatno negotovost.

Tako ni presenetljivo, da so se za obrambo sedanje svetovne trgovinske ureditve povezale Kitajska, Nemčija in Japonska – države, ki jih je Trump obtožil, da igrajo nepošteno. »Posebno pomembno je, da ohranimo multilateralni sistem odprte in proste trgovine in investicij ter se skupaj upremo protekcionizmu,« je na primer izjavil Zhou Xiaochuan, guverner kitajske centralne banke.

Presežke varčnih držav nekdo kupuje in se pri njih celo zadolžuje, da jih lahko plača – to pa so ravno ZDA, ki imajo že vrsto let tako trgovinski kot plačilnobilančni primanjkljaj. Palica gospodarskih politik ima tako dva konca – če bodo ZDA želele zmanjševati uvoz, bodo morale doma pobrati več davkov, saj se v tujini ne bodo več mogle zadolževati v sedanjem obsegu.

Ko gre za ceno globalizacije, je nemški finančni minister Wolfgang Schauble opozoril na ključno stvar. Vprašati se je treba, kako delimo svetovno bogastvo. Neenakost se je povečala in to je lahko dodaten izvor nasprotovanja svobodni trgovini. Paradoksalno bo, če bodo na njegovem čelu ZDA, saj je ravno njihov »en odstotek« z globalizacijo v zadnjih desetletjih največ pridobil.