Prezgodaj odpisana

Za državo s cvetočim gospodarstvom in nestabilno politiko je nekoč veljala Italija, zdaj ta vloga vse bolj grozi Nemčiji. Nemška podjetja delujejo s polno paro, brezposelnost je najmanjša v minuli četrtini stoletja, proračun poka po šivih, dolgoletni kanclerki Angeli Merkel pa bežijo partnerji ali pa v maščevalnosti zaradi njenih uspehov v prejšnjih koalicijah zahtevajo visoko ceno za ponovno sodelovanje v vladi. Osrednjo evropsko državo pred novimi volitvami varuje le strah sredinskih strank pred enako mizernimi rezultati in še večjim vzponom nacionalistične Alternative za Nemčijo.

Vemo, kako se je postavljanje z gospodarsko uspešnostjo kljub političnim zastojem končalo za našo zahodno sosedo: v nekem trenutku je sklerotična oblast z zadolževanjem, korupcijo in nepripravljenostjo na reforme zadušila tudi gospodarske perspektive. Nemčija je še vedno svetovna izvozna rekorderka z varčnim in visoko usposobljenim prebivalstvom, a zdaj hitreje od evrskega povprečja povečuje stroške dela, medtem ko se celo Francija odloča za reforme. Kako opoteča je lahko sreča gospodarske odličnosti, iz lastnih izkušenj ve tudi Nemčija, ki je še pred poldrugim desetletjem veljala za evropskega bolnika.

Ozdravile so jo ordoliberalne reforme socialdemokratskega kanclerja in v minulem desetletju je nemško gospodarstvo pokazalo izjemno sposobnost prilagajanja tržnim in političnim izzivom. A gospodarstveniki politiko spet pozivajo, naj se zaveda nujnosti investicij v prihodnost ter ohranjanja konkurenčnosti, osrednja evropska država pa z različnimi vizijami razvoja in medsebojnimi obtožbami morda dobiva razklano vlado pod vodstvom oslabljene kanclerke. Vsaj do zdaj so se motili še vsi, ki so odpisovali Angelo Merkel – in nemško pragmatičnost –, a bo morala krščanskodemokratska prvakinja spet prepričevati v suvereno vodstvo Nemčije in Evrope.

Umetnost potrpežljivosti. Karikatura: Marko Kočevar