Pri starih znancih

Gospodarsko sodelovanje na območju Alp in Jadrana je že med hladno vojno premagovalo ideološke in strateške delitve ter Sloveniji kot najbolj razviti republiki pokojne Jugoslavije pomagalo k razvoju in blaginji. Evropska unija je že zdavnaj združila nekoč nasprotujoče si države in regije ter gospodarstvu odprla in še razširila meje, obisk slovenskega predsednika Boruta Pahorja v nemških deželah Baden-Württemberg in na Bavarskem pa v času slovenskega gospodarskega okrevanja vseeno opozarja na nove možnosti.

Obisk je potekal v znamenju novih, do okolja prijaznejših tehnologij v avtomobilski industriji in drugod in tudi v poudarjanju gospodarskega in turističnega sodelovanja, saj je predsednika v Stuttgart in München spremljala močna delegacija gospodarstvenikov, od katerih je večina že prepoznala velike prednosti sodelovanja v razvitem srednjeevropskem prostoru. Inovativna nemška avtomobilska in druga industrija, večinoma zbrana prav v Baden-Württembergu in na Bavarskem, ponuja velike možnosti območnim dobaviteljem in drugim, a se s svojim znanjem in podjetnostjo lahko pohvali tudi Slovenija. Nekatera slovenska podjetja v tujini že zdaj nastopajo s svojim znanjem in se zavedajo, da je vlaganje vanj bistveni pogoj gospodarskega prodora.

»Evropa pomeni mir,« je predsednik Pahor v svojem govoru na münchenski poslovni konferenci omenil tudi nujnost reševanja perečih političnih vprašanj na Stari celini od grške krize do vprašanja beguncev in položaja v Ukrajini. »Misliti moramo na prihodnje rodove!« Eden od odgovorov je lahko tudi tesno gospodarsko in politično sodelovanje, kakršno druži Slovenijo in Nemčijo. Ni naključje, da se je vse evropsko združevanje začelo z odpravljanjem meja za premog in jeklo ter se nadaljevalo z uveljavljanjem enakih pogojev za vse. Skupna evropska valuta je občutljivejša, ker zahteva tudi proračunske in politične dogovore, ki jih, kot lahko vidimo, nekateri ne upoštevajo, gospodarsko sodelovanje pa je v desetletjih po drugi svetovni vojni prinašalo koristi vsem.

Evropske države se pri tem lahko učijo druga od druge in mnoge ta čas prav od Nemčije, ki je svoje strukturne slabosti odpravljala že pred dobrim desetletjem. Gospodarstveniki slovenski vladi priporočajo, naj jih tudi sama nadaljuje, kronski dokaz, da se te lahko posrečijo, pa je prav Nemčija. Država je res veliko pridobila tudi s skupno evropsko valuto, tako socialdemokratski kancler Gerhard Schröder kot njegova krščanskodemokratska naslednica Angela Merkel pa sta se zavedala, da morata Nemčija in Evropa tekmovati z vitalnimi gospodarskimi silami Azije in Amerike.

Vsi morajo tekmovati tudi z dih jemajočim tehnološkim napredkom, ki bo v svetovnem gospodarstvu na novo določal zmagovalce, a tudi to ni tekma na vse ali nič. Najbolj uspešna podjetja visoke tehnologije se že zdaj zavedajo nujnosti vlaganja v znanje in produktivnost svojih zaposlenih, še posebno ker se prebivalstva večine razvitih držav hitro starajo. Ob slovenskih gospodarskih dogovarjanjih v Baden-Württembergu in na Bavarskem lahko rečemo le, da bi si jih želeli še več.