Prignano do roba

Presenetljivo hitro so se prvaki parlamentarnih strank dogovorili za razmeroma radikalne spremembe referendumske ureditve. Ta je že leta nočna mora vsakokratne oblasti, ki nikoli ne more jamčiti, da bo izpeljala spremembe, ki jih je obljubljala. Vedno je zadaj grožnja z referendumom, ki lahko ustavi vse.

Ideje o tem, da bi bilo veljavno, zelo odprto referendumsko ureditev treba spremeniti, so že stare. Nikoli tudi niso bile deležne posebnega nasprotovanja. Ponavadi se je znatna politična večina strinjala, da je nekaj treba ukreniti. A soglasja o konkretnih ukrepih nikoli ni bilo. Kakor je namreč referendumska grožnja breme za oblast, je lahko tudi priročno sredstvo opozicije.

To, da je ponedeljkov večerni sestanek že po eni uri prinesel »zgodovinski« dogovor o čisto konkretnih omejitvah v referendumski zakonodaji, je nekaj nepričakovanega v slovenski politiki. Marsikaj pove ne samo o referendumskih tegobah, ampak tudi o položaju v državi in o politiki sami.

Veljavna referendumska ureditev v Sloveniji je ena najbolj demokratičnih na svetu. Vsaka relevantna družbena skupina, ki ima občutek, da se ji je skozi zakonodajni proces zgodila težko popravljiva škoda, lahko zahteva referendum in tako s pomočjo sodržavljanov, ki se o tem izrečejo, poskuša odpraviti novo sprejeto zakonodajo. Pisci slovenske ustave so želeli državljanom dati čim več besede pri upravljanju nove države, računajoč, da bi kolektivna državljanska razsodnost utegnila preprečiti kako neželeno rešitev, ki bi jo v svoji ozkogledosti znala sprejeti politika, zastopana v parlamentu kot zakonodajnem telesu. Niso pa računali na nedobronamernost predlagateljev referenduma.

Prav ta se je pokazala za glavni razlog, zaradi katerega je v referendumsko ureditev treba vključiti strožje omejitve. Pri nas je pač vsako stvar treba prignati do roba. Če obstaja možnost, da zakonodajo izrabijo v lastno korist, se jih bo vedno našlo veliko, ki bodo to šteli za svojo dolžnost – tudi če pri tem prizadenejo večino sodržavljanov in otežijo normalno funkcioniranje države. Navsezadnje so h globini sedanje gospodarske krize v Sloveniji z marsičim pripomogli tudi referendumi, predvsem lanska zavrnitev pokojninske reforme in sprememb delovnopravne zakonodaje.

Dejstvo je tudi, da je opozicija lani vse te zavrnitve dodatno podpirala. Predsednik SDS je takrat tudi javno izjavljal, da ni velike potrebe po spremembi referendumske ureditve. Zdaj ko je predsednik vlade in so referendumi postali grožnja njemu, govori drugače. Prav SDS je v tej zadevi od lani do letos naredila največji »miselni preskok«. Ob tem gre sedanji opoziciji, SD in PS, šteti v dobro, da ostaja pri svojem in da niso zdaj oni tisti, ki bi razlagali o koristih veljavne referendumske ureditve.

Toda protesti proti spremembam se že pojavljajo. Sindikati so danes že povzdignili svoj glas. V Sloveniji pač nič ne velja, dokler niso dokončane vse procedure. Zato utegne tudi do sprememb referendumske ureditve voditi še dolga pot. Navsezadnje je referendum možen tudi o referendumski zakonodaji.