Prihodnost
 je zelena ali pa je ni

Svet se spreminja, tradicionalna razmerja se rušijo. Zdaj vrenja pretresajo zahodni, bogati svet, kjer ima tistih 99 odstotkov neprivilegiranih še vedno precej več kot velika večina v revnih državah. Temelj vsega zato ni v trenutni razdelitvi bogastva med bogatimi, temveč v razdelitvi omejenih naravnih dobrin med vsemi ljudmi na svetu in ravnanju z njimi.

Evropa z viri ni najbogatejši predel sveta, zato je varčna raba in ponovna uporaba izrazita konkurenčna prednost. Slovenija ima pravzaprav zgolj vodo, globoko pod tlemi tudi toplo, slabši premog in veliko lesa. Smo tudi na sončni strani Alp, kjer včasih primerno zapiha. Nafte, s katero poganjamo vozila, delamo plastiko in še marsikaj, nimamo, ravno tako ne večine kovin, ki jih potrebuje industrija.

Zato je nujno dolgoročno razmisliti, kakšno prihodnost hočemo in kako do tam priti. Z uvozom energentov in surovin si ne bomo mogli dolgo pomagati, saj se zaradi čedalje večjega povpraševanja dražijo. Treba bo izkoristiti to, kar imamo, pa zdaj zanemarjamo ali celo mečemo stran. Za to bi morali pripraviti preproste predpise, za zaščito vode lahko, denimo, predpišemo, da morajo podjetja tehnološko vodo zajemati sto metrov za lastnim izpustom. Za boljši zrak bo treba nekaj storiti s prometom, za zaščito tal pa prepovedati gradnjo trgovskih centrov, ki prodajajo zelenjavo in sadje iz uvoza.

Posebna zgodba so podnebne spremembe in dejstvo, da imamo tudi pri nas samo še dva letna časa, poletje in zimo. Tudi zaradi podnebnih sprememb ali podnebne spremenljivosti je po anketah v Sloveniji čutiti zaskrbljenost. A le po anketah, saj večina ljudi meni, da so za vse odgovorne vlade. Narobe je res, pomaga lahko vsak posameznik s svojim lastnim zgledom. Če mu bosta sledila dva človeka, je to že začetek zelo velikega plazu.

S tem se bomo ukvarjali na teh straneh. Ali res potrebujemo vse, kar nagrmadimo v trgovinah, kaj se da s tem po uporabi storiti, kako ohraniti čisto vodo, zemljo in zrak ob izboljšanju življenjskega standarda, kar ne pomeni nujno gospodarske rasti. Naj tudi lepota naše države dobi določeno vrednost. Gotovo je bolje živeti s pogledom na zelenje kot na beton, asfalt in reke avtomobilov.

Na svetovni ravni pa le trajnostna raba virov vodi v prihodnost brez novega svetovnega konflikta in brez bogatenja finančnega sistema, ki je že začel trgovati z viri. Ne bo dolgo, pa bodo v finančnih balonih po nepremičninah tudi vse surovine in energija. Kakšne so lahko posledice, dobro vemo.

Zeleno Delo bo poskušalo nakazati pot v bolj zadovoljno prihodnost. Zelo veliko lahko pomagate tudi spoštovani bralci. Za to vam bomo hvaležni. Le skupaj lahko premaknemo državo iz temnih misli, ki jo tarejo v teh časih. Nove ideje za izboljšave lahko pridejo od povsod.