Kreditiranje nepremičninskih projektov je eden od ključnih razlogov za bančni primanjkljaj. Prav tako je financiranje poslov daleč od oči po Balkanu dodatno poslabšalo bančne bilance. To ob največjih NLB in NKBM velja tudi za Factor banko.
To je majhna banka, v Sloveniji je pred postopkom nadzorovane likvidacije imela približno dvoodstotni tržni delež. A majhnost ni bila ovira za financiranje velikih nepremičninskih projektov v Sloveniji in tudi tujini. V Zagrebu, Prištini, Bolgariji, celo ukrajinskem Harkovu. Slovenska bankica se je preveč izpostavila ob tveganih projektih, katerih usodo je zakoličila nepremičninska kriza. Posledica: Factor banka je pred zaprtjem.
Če majhna banka tik pred krizo financira velik projekt, so posledice zanjo lahko katastrofalne. Enako velja za majhno podjetje, ki se pretirano zadolži. Pred tednom dni smo v Delu pisali o majhni družbi ES Gorica, ki je dobila velik kredit. NLB ji je posodila 33,6 milijona evrov, še 2,1 milijona evrov pa NKBM. Skupaj torej enaindvajsetkrat več od celoletnih prihodkov ES Gorice leta 2011. Goriška družbica je s posojilom zgradila objekt s 164 stanovanji in 423 parkirnimi mesti v podzemni garaži v Kopru, a blok je prazen, prodaja stanovanj pa zaustavljena. Posledica: ES Gorici so se prihodki lani drastično zmanjšali in znašajo manj kot desetino prihodkov iz leta 2011, družba je davčni neplačnik, stanovanja pa bo verjetno prodajala Družba za upravljanje terjatev bank.
Velike oči nekaterih bankirjev in poslovnežev, ki so – obdani s poceni denarjem in gospodarsko rastjo – v financiranju in prodaji nepremičnin videli hiter in lahek zaslužek, so nazadnje privedle do globoke bančne luknje. Kdo plačuje račun za njihovo pretirano požrešnost, pa je tudi jasno.













