Primer Rode: Vatikanski standard

Kardinal Franc Rode je ogorčen. »Tu so šli predaleč in so dokazali, kako sovraštvo zamegljuje človeško pamet,« trdi.

Je kardinalovo ogorčenje upravičeno? Odločitev Petra S., da bo prek sodnih postopkov ugotavljal, ali je kardinal njegov oče, je za visokega vatikanskega funcionarja gotovo neprijetna. Za kardinala je gotovo neprijetno tudi Delovo poročanje o odločitvi Petra S. Gotovo pa kardinal razume tudi, kdo je postavil standard, zaradi katerega so vprašanja in odločitve Petra S. predmet poročanja. Ta standard je namreč postavil sam Vatikan, ko je sklenil, da mora nekdanji ljubljanski nadškof Alojz Uran zapustiti Slovenijo in se preseliti v Trst, razlog za selitev bolehnega upokojenca pa naj bi bilo prav domnevno očetovstvo.

Kardinal Rode je visoki funkcionar institucije, ki je standard postavila. Zaradi tega standarda so, tudi ko gre za kardinala, in ne le za nadškofa, vprašanja, ki jih postavljamo, nedvomno tudi v javnem interesu. Prav zaradi standarda, ki ga je postavil sam Vatikan, v primeru odločitve Petra S., da preveri, ali je kardinal njegov oče, ne gre zgolj za njun osebni odnos. Bi se kardinal sploh zmenil za vprašanja, če bi bil Peter S. edini, ki bi jih postavil?

Institucija, katere pomemben funkcionar je kardinal, poudarja pomen družine. Peter S. je hotel ugotoviti, kdo je njegov biološki oče. Ima dovolj podatkov, da si upravičeno postavlja vprašanje, ali je njegov oče kardinal Rode.

V državi, iz katere nekdanjega nadškofa Urana izganjajo, verodostojen odgovor na vprašanje upravičeno pričakuje tudi javnost.