Tiskane izdaje
Je Telekom Slovenije tehnološki biser ali usihajoča monopolistična zvezda? Je domnevna cena primerna ali ponižujoča? Je en sam ponudnik slabo ali dobro znamenje? Je Cinven, katerega lastniki so tudi (tuji) pokojninski skladi, sklad tveganega kapitala ali gre morda za primernega strateškega partnerja? Bodo odločali o prodaji politiki ali stroka?
Odločitev o prodaji Telekoma Slovenije je bila sprejeta pred skoraj natančno dvema letoma v drugačnih gospodarskih razmerah. Nasprotovala mu je tedanja (in sedanja) opozicija ter redki posamezniki iz koalicije. (Poltretji) prodajni postopek se je začel poleti 2013, pred enim letom zamrznil in se lani jeseni spet ogrel, na pomlad se je začelo iskriti, tik pred letošnjim poletjem pa bo očitno zagorelo. Politiki so spet premešali karte in se še preden so jih odprli, sporekli.
Telekom Slovenije je podjetje s padajočim dobičkom, s padajočim tržnim deležem doma in umikanjem iz tujine ter s preskromnimi naložbami za tehnološko tako zahtevno industrijo, kar je v mnogočem posledica dividendne politike, lastnikov, ki so si zadnja leta rezali prevelike kolače. Največjega je dobila država, ki že dve leti nima glasovalnih pravic, a je to ni nič motilo. Če bi jo, bi pač spremenila zakon. Slovenska država torej ni prav dober strateški lastnik.
Kakšna bo strokovna odločitev upravljavca državnega premoženja, Slovenskega državnega holdinga, še ni jasno. Politika pa je v zadnjem trenutku uprizorila šesturni šov s televizijskim prenosom, po katerem se zdi, da prodajo podpirajo v SMC in NSi, v SDS si umivajo roke, saj so prodaji kar tako, brez kakršnekoli strategije ves čas nasprotovali, v tujcu pa tudi ne vidijo sovraga, v Zaabu niso prav enotni, v Desusu ne bi prodajali pod ceno, čeprav ne vedo, kakšna je, v SD pa so odločno proti.
