Tiskane izdaje
Skratka, denar očitno je oziroma bo ... Posledično nam analiza jasno pokaže, da spremenjeni predlog - v primerjavi z že lani sprejetim proračunom 2017 - prinaša večjo porabo in manevrski prostor vsem ministrom in vodjem vseh treh vladajočih strank. Recimo, Desusov Karl Erjavec je izboril vse uskladitve pokojnin, večja bo tudi poraba ministrstev za zunanje zadeve, kulturo in okolje, ki so v domeni te stranke. Prvak SD Dejan Židan je precej, za 35 milijonov, povečal izdatke na svojem ministrstvu za kmetijstvo, veliko več od predvidenega dobita tudi esdejeva resorja za obrambo in delo. Največji finančni zmagovalci spremenjenega proračuna pa so, kot se spodobi, ministri iz stranke SMC Mira Cerarja oziroma konkretno resorji gospodarstva, javne uprave in zdravja. Celo ministrstvo za pravosodje, eno redkih, ki s spremembo dobi malo manj, bi prihodnje leto lahko porabilo skoraj 16 milijonov več kot letos.
Zanimiv proračunski detajl 2017 je predvidena manjša poraba največjega uporabnika, ministrstva za finance. Glavna vzroka: manjši transfer v pokojninsko blagajno - pa ne, ker bi varčevali pri upokojencih, je pač več zaposlenih, ki plačujejo pokojninske prispevke - in nižji stroški za plačilo obresti. A tu se položaj lahko hitro spremeni: nova finančna kriza (poglejmo težave Deutsche Bank) bi povečala stroške slovenskega zadolževanja in nam nasploh obrnila proračunsko situacijo. Na slabše, seveda.
Za vlado in ministrico za finance Matejo Vraničar Erman bo v tem kontekstu najbrž napočil odločilni evropski trenutek proračunske resnice spomladi leta 2017, ko bo evropska komisija ocenila naša prizadevanja pri zmanjševanju proračunskega primanjkljaja in upoštevanju fiskalnega pravila. Že letos nam je grozil opomin iz Bruslja, da moramo glede na višjo rast še hitreje zniževati primanjkljaj. To grožnjo, ki bi lahko zavrla našo rast, je odstopli minister Mramor še nevtraliziral, za v prihodnje lahko le upamo, da bo njegova naslednica enako uspešna.
Državni proračun je vroč teren, kjer se srečujeta politika in makroekonomija - in sedanji splet makroekonomskih okoliščin (višja rast, več zaposlenih, manj brezposelnih, višji prilivi, nizke obresti itd.) je za sedanjo vlado in proračun videti najugodnejši v zadnjih osmih letih. Vemo, kako grdo smo se vmes zadolžili, in vemo, da moramo zniževati proračunski primanjkljaj, da z dolgom ne preobremenimo prihodnjih generacij. Zdrava kmečka pamet tudi pravi, da je treba v dobrih letih dati nekaj na stran za slabe čase. Na potezi so, tako kot vedno, poslanci.
