Pst, nekdo je nekaj rekel

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je delavna, kot že dolgo ni bil delaven noben minister za zdravje. Menda je na ministrstvu od ranega jutra do pozne noči, po dvanajst ali celo šestnajst ur na dan. Zadnje čase kroži v zvezi s tem šala: če bi ministrica malo manj delala, bi bilo v zdravstvu veliko bolje.

Preden je prišla, je bilo bolje. Čakalne dobe so bile precej krajše, malodušja v zdravstvu je bilo manj, zdravstvo pa tudi ni bilo tako zelo zbirokratizirano, kot je zdaj. Vlada je bila na papirju zelo uspešna; prenovila je tri pomembne zdravstvene zakone in še nekaj manj pomembnih, pacientom pa je podelila nove pravice. Kot vsemogočni bog jim je obljubila, da bodo prišli na vrsto v dveh tednih in tudi pravico do drugega mnenja v javnem sistemu, kar je finančno in kadrovsko precej velik zalogaj. Roke »za« so dvignili ministri v Cerarjevi vladi in poslanci v parlamentu. Si predstavljate pogrom, če bi katera politika glasovala proti novim zdravstvenim pravicam? Potem so na vse skupaj, najbolj pa na zagotavljanje pogojev, pozabili. Kadrovskih, prostorskih in finančnih možnosti za nove pravice ni. Ko je začel zakon pred mesecem dni veljati, se je pokazalo, da je neizvedljiv. Tako je tudi zdaj.

Zelo zanimivo je, koga ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc posluša. Zdi se, da nikogar. To je lepa lastnost sposobnih, pametnih in močnih osebnosti, ki vse vedo in zmorejo same. A vendarle marsikateri uspešni voditelj rad tudi posluša. Znana je pravljica, ko se je kralj preoblekel v berača, da je lahko šel med ljudstvo in slišal, kaj ljudstvo govori o delu svojega kralja.

Resničnost je seveda drugačna. Ministrica v vseh teh letih niti zdravnikov, zbranih v svojih lastnih posvetovalnih kolegijih, ni vprašala za nasvet. Premier tudi ne. Če bi jih, bi jima že zdavnaj povedali, da so na robu. Zdaj, ko je tu zakon, jima je povedal profesor prava, kar ve vsak študent: neizvedljiv zakon pomeni konec pravne države. Slovenija ni (več) pravna država.