Tiskane izdaje
Saj ne gre za raketno znanost. Ali astrofiziko. Res, delovna zakonodaja je zapletena zadeva, interesov je milijon, toda stvar je pravzaprav preprosta. Najprej je treba rešiti temeljno vprašanje, kaj je prej: delovno mesto ali delo kot tako. Torej znanje, sposobnost posameznika ali podjetja, da nekaj ustvari in proda.
In da ne bi odkrivali tople vode, lahko gremo k nekomu, ki je ta problem očitno rešil. Pri vprašanju dela, gospodarskega napredka in premagovanja krize se najbrž splača pogledati k našim severnim sosedom, Avstrijcem. Imajo najnižjo brezposelnost v EU, zato bodo že vedeli. Poleg tega imamo v Avstriji svoje insajderje, zamejske Slovence, gospodarsko uspešne in pripravljene pomagati.
Pod površjem odgovorov o vzrokih avstrijske uspešnosti se hitro dokopljemo do ključnega: znajo najti skupni jezik o osnovnih, bistvenih zadevah. Gre predvsem za soglasje delodajalcev in sindikatov, levih in desnih, mladih in starih, zaposlenih in brezposelnih, torej družbe kot take. Iščejo rešitve in ne problemov. Imajo socialni dialog, ne kričanja drugega čez drugega.
Vedo, da je najprej delo in šele nato delovno mesto. Zato nima smisla ščititi delovnega mesta, če ni več dela, ki naj bi ga človek na tem mestu opravljal. Vedo, da je najboljša varnost za delavca dovolj delovnih mest! Zato njihov sistem omogoča hitro odpuščanje brez dokazovanja razlogov, čeprav delavce cenijo in je lojalnost podjetjem velika. In raje imajo visoke plače kot plačano malico.
Mi pa se še do vratu pogreznjeni v močvirje krize ravsamo, da nas le še vse bolj vleče v globino. Sindikati proti delodajalcem, vlada proti delavcem, pozicija proti opoziciji, Ljubljančani proti Štajercem, liberalci proti konservativcem, verni proti nevernim, rdeči proti črnim. Ali lahko najdemo ta osnovni konsenz, preden nam bo zmanjkalo zraka?
