Rast, ne varčevanje

Italijanska potapljajoča se barka še ni rešena samo s tem, da je Napolitano pripeljal Letto.

Objavljeno
29. april 2013 22.39
ITALY-POLITICS-GOVERNMENT
Tone Hočevar, zunanja politika
Tone Hočevar, zunanja politika
Začelo se je sicer s streljanjem pred palačo Chigi, ampak tudi to sodi k spremembi v deželi, kjer anarhizem ne bo nikoli zamrl, saj je tam doma. Navsezadnje ima Gibanje 5 zvezd, ki je obilno privabilo tudi anarhiste, četrtino v parlamentu.

Bistvo dogajanja v Rimu to vročo pomlad pa niso streli na orožnike. Enrico Letta je sestavil vlado, prisegel je in se podal pred parlament po blagoslov. Z njim so levi in malo manj levi, desni in malo bolj desni, sredinski, ki jih je desnica izpljunila, pa oni drugi sredinski, ki ne sodijo ne sem ne tja.

Zanimiv preizkus se začenja. Tako pisanega konglomerata ne pomni nihče, še kje drugod ne, kaj šele v Italiji. Skoraj 88-letni Giorgio Napolitano, ki je začel kot partizan in bil vse življenje aristokrat med komunisti, je sestavo vlade poveril skoraj pol mlajšemu Enricu Letti, ki je začel kot voditelj mladih evropskih krščanskih demokratov, potem pa svoj bogati politični vek preživel na levici kot zagrizen nasprotnik desnega populizma, ki mu rečejo berlusconizem. Napolitano in Letta sta v vlado na drugo mesto postavila Berlusconijevega pribočnika Angelina Alfana. In tako dalje. Imen, ki doslej niso sodila skupaj, je še cela vrsta.

Enrico Letta se bo moral še veliko pogajati s svojim stricem Giannijem, ki operativno in pogajalsko vodi desni, Berlusconijev tabor. Tako nekako, kakor nečak Enrico vodi levega, zdaj Napolitanovega. Interesi levih in desnih v vladi so tako različni, da bolj ne bi mogli biti, položaj Italije v Evropi pa je tako občutljiv, da se tudi s kanclerko Merklovo in predsednikom evropske komisije Barrosom ne bo lahko pogajati.

Enrico Letta je danes pred parlamentom povedal, da je bilo vsiljeno varčevanje smrt za italijansko gospodarstvo. Če se hoče Italija še kdaj postaviti na svoje noge, se mora znebiti varčevalnih formul in si postaviti načrte za proizvodnjo in rast, ne za zategovanje pasu. Že prihodnji mesec kani Letta odpraviti osovraženi Montijev davek na nepremičnine, ki je ožel tudi lastnike majhnih stanovanj. Tudi nekatere druge iz Berlina in Bruslja narekovane davščine bo zmanjšal. Montija je ubogljivost Merklovi preveč stala.

Varčevati pa namerava novi šef vladne palače Chigi tam, kjer bo to pogodu davkoplačevalcem, čeprav bo prihranek majhen. Odškrtnil bo velikanske dohodke svojih ministrov, ki so navadno tudi poslanci ali senatorji in dobivajo tako rekoč dvojne plače. Italijanski politiki imajo še vedno najvišje dohodke v Evropi. Letta ve, da imajo Italijani politične kaste čez glavo, zato so tudi tako navdušeno volili burkača Grilla in mimogrede porušili staro ravnotežje med levico in desnico.

Italijanska potapljajoča se barka ni še nič rešena samo s tem, da je Napolitano pripeljal Letto in je ta sestavil neverjetno pisano vlado. Prav nič še ni jasno, ali bo res lahko vladala. Demokrati so razklani, dirigentsko paličico utegne prevzeti Berlusconi.