Rastoče nezaupanje

Nezaupanje v politične stranke in politiko na splošno raste vse hitreje.

Objavljeno
16. december 2012 17.45
suhadolnik protesti
Marko Pečauer, notranja politika
Marko Pečauer, notranja politika
Temeljna ugotovitev, ki jo prinaša tokratna mesečna anketa Dela, je, da nezaupanje v politične stranke in politiko na splošno raste vse hitreje. V anketi o podpori političnim strankam je največji delež dobil odgovor »ne bi se udeležil volitev«. Zavračanje volitev ima torej večjo podporo kot najmočnejša parlamentarna stranka. Protestno vrenje, ki je zaznamovalo Slovenijo v zadnjem mesecu ali dveh, se očitno pozna tudi v Delovi anketi.

Ena plat tega vrenja je zavračanje sedanje politične elite, kar se ujema z naraščanjem deleža neopredeljenih v anketi. Ob tem pa, kot kaže, teče še en proces: med strankami, kolikor še imajo podpore v javnosti, se spreminjajo razmerja.

Zlasti poveden je tokratni izrazit padec Pozitivne Slovenije. Ker je hkrati tudi na Barometru priljubljenosti izrazito skopnela podpora predsedniku stranke, Zoranu Jankoviću, gre najbrž za to, da se je v protestniških časih spremenil prav odnos do njega. Če je bil še komaj pred letom dni, v obdobju parlamentarnih volitev, vsaj za del javnosti zadnji branik pred neželenim Janezom Janšo, zdaj Janković za večino pomeni nekaj podobnega kot Franc Kangler. V Pozitivni Sloveniji bodo morali še dobro premisliti, kako bodo nadaljevali svoj odnos s trenutnim predsednikom.

Barometer priljubljenosti pa kaže tudi, kakšen je zdaj tip politika, ki bi ga javnost sprejela. Prvi je Borut Pahor, ki je z obljubo nove politike dobil predsedniške volitve. Drugi je Radovan Žerjav, ki je zaradi nezadovoljstva s tem, kako se pri nas politika izvaja, napovedal konec svoje politične kariere. Tretji je Gregor Virant, ki z mesta predsednika državnega zbora nenehno oporeka po njegovem neetičnim potezam in nameram vladne strani.

Voditelja največjih opozicijske in vladne stranke, Janković in Janša, sta uvrščena daleč proti koncu lestvice priljubljenosti.