Dober mesec dni po tistem, ko smo v Delu 28. avgusta poročali o Petru S., ki si je želel izvedeti, ali je res, da je upokojeni kardinal Rode njegov oče, se je zgodba razpletla. Petru S. se je njegova želja izpolnila: rezultati analize DNK so pokazali, da kardinal ni njegov oče.
Glede na različne interpretacije vloge Dela v tej zadevi naj spet poudarimo, da je Delo le zapisalo zgodbo o Petru S., ki je na podlagi zbranih informacij utemeljeno sklepal, da bi bil njegov biološki oče lahko Franc Rode. Delo je pravočasno in večkrat zaprosilo kardinala, naj odgovori na naša vprašanja – tako bi imel že pred objavo prvega članka možnost, da Petrovo domnevo potrdi ali zanika.
Delo ni nikoli trdilo, da je kardinal Rode oče Petra S. Nasprotno, izrecno smo zapisali, da lahko da pravi odgovor edino analiza DNK. Pri poročanju o tako občutljivi tematiki, kot je domnevno očetovstvo, smo novinarji Dela upoštevali tako profesionalne standarde našega poklica kot etični kodeks. Vsebino člankov smo preverjali z največjo možno skrbnostjo. V uredništvu smo po temeljitem premisleku in posvetovanjih s strokovnjaki presodili, da je poročanje o domnevnem kardinalovem očetovstvu v javnem interesu in da je ta javni interes tudi nad osebnostnimi pravicami kardinala Rodeta.
Zakaj? Javnost ima pravico izvedeti, ali ima visoki cerkveni dostojanstvenik, ki javno nasprotuje priznanju zveze matere samohranilke in otroka za »pravo« družino ter spolnim odnosom pred poroko, morda sam nezakonskega otroka. In, ne nazadnje, spomnimo na vatikanski »izgon« ljubljanskega nadškofa Alojza Urana iz Slovenije prav zaradi domnevnega – do danes nedokazanega – očetovstva.
Zato ne more biti nobenega dvoma: naše poročanje ni bilo nedopustno ali celo nezakonito.