Rdeči alarm

Inovativnost in podjetnost sta v našem času prepogosto zlorabljeni vrlini, ki sicer pritičeta uspešnim posameznikom ali skupinam, v gospodarstvu pa družbam z razvojno vizijo. Svoj delež v izkrivljanju kar dodatno pripomorejo tudi politiki, zaradi katerih živimo v svetu trajno žarečih konfliktov.

V teh dneh, ko nam je narava pošteno podkurila in do rdečega alarma zvišala temperature, s katerimi moramo nekako preživeti, so za poseben rdeči alarm slovenski in ne nazadnje evropski politiki poskrbeli v sosednji Hrvaški. Z na prvi pogled za koga nepomembno zgodbo s teranom, rubinasto rdečim avtohtonim vinom s Krasa, pridelanim iz trte refošk, je na preizkušnji zdaj, verjeli ali ne, celo pravni red združene Evrope.

Za to posebno vino, ki ima tisočletno zgodovino in je zaradi značilnosti, ki mu jo daje z minerali zelo bogata rdeča kraška zemlja, se je Slovenija že pred desetletji potrudila in ga geografsko zaščitila, s polnopravnim članstvom v EU pa tudi po pravilih njenega pravnega reda. Tega so se gotovo zavedali tudi sosedje, od koder zdaj grozijo celo s tožbami evropske komisije, če jih ne bo uslišala v zahtevi, da imajo pravico do vina teran tudi njihovi istrski vinarji. Zato, ker tudi oni pridelujejo tako imenovano vino, saj so ne nazadnje trto, iz kakršne pridelujejo teran slovenski vinarji, kupovali v Sloveniji. Da bi s svojim vinom, ki po značilnostih zaradi drugačnega rastišča, drugačne zemlje in navsezadnje podnebja ni enako slovenskemu, prepričali bruseljsko administracijo, so pred petimi, šestimi leti trto refošk preprosto uradno preimenovali v teran in jo vpisali na svojo sortno listo. Zato jih seveda motijo rezultati analize DNK, ki je v skupni raziskavi slovenske biotehniške fakultete in poreškega inštituta za trto in vino, potrdila identičnost trte. Raziskave, ki je postala del slovenskega dokaznega gradiva pri branjenju zaščite terana.

V goreči želji, za katero so globoki ekonomski interesi tistih, ki so v hrvaškem predpristopnem času hiteli z obsežno obnovo vinogradov v Istri, so pohiteli s svojo novo analizo DNK trte, imenovane teran. Rezultat te je seveda pričakovano drugačen.

Kako inovativni znajo biti pri hlastanju za lastni blagor, so dokazali, denimo, že pri naši kranjski klobasi, za katere zaščito so se »prijazno« prišli pozanimat kar na slovenski GIZ kranjska klobasa. Rezultat je znan: Hrvaška je ob nepopustljivosti Slovenije dosegla, da je odločitev o njihovi petnajstletni »pravici« do enakega poimenovanja klobase, ki niti približno ni to, kar je kranjska pri nas, sprejela kar evropska komisija.

Ker sosednja država v predpristopnem času ni po legalni poti niti postavila vprašanja slovenske zaščite terana, ki je zdaj zanjo postalo tako zelo sporno in po poudarjenem prepričanju, da bodo iz Bruslja vsak čas zase dobili pozitivno rešitev, je vse več dvomov o poštenosti dela odločujočih v evropski komisiji. Vztrajanje pri upoštevanju veljavnega pravnega reda in enakopravni obravnavi za vse lahko ne nazadnje razgali tudi vpletene v neformalne dogovore in delegirane akte med komisijo in državo z lepim morjem in otoki.