Rebalans v čudni državi

Slovenija je že v prvih štirih mesecih pridelala skoraj milijardo evrov primanjkljaja, kolikor ji sicer dopušča veljavni letošnji proračun, zato je razumljivo nujen njegov rebalans, ki pa dovoljeni primanjkljaj povečuje še za dodatne pol milijarde evrov.

V normalnih razmerah bi polovico večji primanjkljaj pomenil, da se poraba ministrstev povečuje ali ostaja enaka, pri nas pa se bo seveda še skrčila, za deset odstotkov in več. To nakazuje, kako globok gospodarski padec suši proračunske prilive in da tudi zvišanje DDV ne bo prav nobeno čudežno zdravilo za naše javnofinančne probleme.

Rebalans bo seveda neizogibno prinesel boleče reze v plače javnih uslužbencev, a z njim bodo manjše tudi naložbe in vse to bo, ob že omenjenih višjih davkih, dodatno zavrlo gospodarsko rast. Zdajšnja oblast, ki je lani tedanjo vlado kritizirala zaradi varčevanja in zanemarjanja rasti, se zdaj pri spodbujanju rasti srečuje s podobnimi omejitvami in rezi, ki jim – paradoksalno – lahko naredi konec le višja gospodarska rast.

Vse to kaže, v kako čudni državi živimo. Za Slovenijo ni hitrih in nebolečih rešitev iz krize, ki seveda ni le gospodarska ali finančna, pač pa tudi moralna, socialna itd. Korupcija, veliko padanje življenjskega standarda in škandalozno (ne)delujoča pravna država, ki jo nazadnje simbolizira pobeg propadle gradbene baronice, kažejo na moralni, pravni in socialni deficit, ki so prav tako usodni kot letošnja nekajmilijardna luknja v proračunu.

To pa pomeni, da Slovenija za očiščenje in novo rast potrebuje povsem drugačne vrednote in politiko. Skratka, za preobrat še zdaleč ne bo zadoščal le proračunski rebalans, ki bo le krpanje praznega žepa – potrebujemo tudi temeljit rebalans pravne države, ravnanja politike in institucij oblasti.