Rektor pod rebalansom

Našo največjo univerzo bo v novem študijskem letu vodil izkušeni prof. dr. Ivan Svetlik, protikandidat prof. dr. Jože Duhovnik pa bo moral preboleti že drugi zaporedni neuspešni poskus osvojitve rektorskega položaja. Razloge za tak izid volitev, ki jih je poleg minimalnega števila kandidatov zaznamovala tudi majhna volilna udeležba, nekateri vidijo v večji Svetlikovi verodostojnosti – razen rektorske je doslej opravljal tako rekoč vse vodstvene funkcije v visokem šolstvu, pri Duhovniku pa so visokošolske vodstvene izkušnje omejene na strojno fakulteto.

Toda predvsem razočarani volivci rezultat volitev vendar povezujejo tudi z razmerjem med deleži družboslovja in humanistike ter tehnike na UL. Za potrditev ali zanikanje takšne domneve bi potrebovali podatke o volilnih izidih na posameznih članicah. Teh podatkov menda niso objavili prav zaradi strahu, da bi to lahko načelo enovitost univerze.

Še težje bi dokazali še eno domnevo, da je glasovanje namreč izraz politične opredeljenosti zaposlenih na tej univerzi, ki naj bi bili večinoma bliže levici. Res je, da so tudi na prejšnjih rektorskih volitvah zmagovali kandidati, ki so bili tako ali drugače bliže levi opciji, a dejstvo je tudi, da je bilo deklariranih desnih rektorskih kandidatov, med katere lahko uvrstimo Duhovnika, doslej zelo malo.

Potrjeno pa je bil sedanji rektor prof. dr. Stane Pejovnik vesel takšnega volilnega izida, čeprav ga javno ni komentiral, enako menda velja tudi za večino zaposlenih na rektoratu, kjer je že nekaj dni prosto delovno mesto glavne tajnice UL – pravnica Andreja Kert, ki je pred dvema letoma in pol prišla s položaja generalne direktorice direktorata za javno premoženje na ministrstvu za finance, je namreč postala državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Je ta odhod povezan z rektorsko menjavo? Na univerzi so to zanikali. To pa samo potrjuje vtis, da se pretok kadrov med ljubljansko univerzo in vladami precej okrepi med vladavino levice.

Toda za zdaj še ni jasno, ali bo to UL in drugim delom javnega visokega šolstva pomagalo iz letošnje že kar dramatične finančne stiske. Za zdaj obstajajo le obljube resornega ministra Jerneja Pikala (tudi ta prihaja iz UL), a to je veljalo tudi za prejšnjega ministra, ki pa je bil očitno manj spreten od direktorja direktorata Boruta Rončeviča, ki je menda lobiral v korist financiranja zasebnih visokošolskih zavodov.

Ljubljanska univerza vsekakor nujno potrebuje vsaj vseh 16 milijonov, kar pa mora potrditi še rebalans, prihodnje leto pa potrebuje še dodaten denar za izvedbo petega bolonjskega leta. Brez enega ali drugega bo imel novi rektor res izjemno omejene možnosti ukrepanja, saj bo vse usmerjeno v reševanje shirane ustanove. Če ne bo črnega scenarija, bodo prva velika preizkušnja učinkovitosti rektorja že priprave na novelo visokošolskega zakona, ki naj bi z veliko zamudo izpolnila ustavni sklep o zakonski ureditvi financiranja univerz. Ta naj bi s tem zagotovila tudi manjšo odvisnost od vsakokratne politične volje.